Potencial Indije je izreden

Medijska hiša Delo večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2024: Nove priložnosti in izzivi oddaljenih trgov za slovenski izvoz – kaj pa Indija? zaključuje z današnjo poslovno konferenco v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, ki je soorganizator konference. Udeležence je uvodoma pozdravil Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela.

Kot je izpostavil, je Slovenija izvozna država in lanskoletni blagovni izvoz je po podatkih Banke Slovenije znašal preko 41 milijard evrov in je predstavljal okoli 65 odstotkov slovenskega BDP. In kakšni so podatki za letošnje leto? V prvih sedmih mesecih letos se je po podatkih statističnega urada RS izvoz povečal za devet odstotkov in znaša 35,8 milijarde evrov. Če izločimo Švico, se je izvoz v prvih sedmih mesecih povečal za nekaj manj kot odstotek in znašal 24,3 milijarde evrov. Zaradi boljše izločitve učinkov logističnih centrov poglejmo še podatke Banke Slovenije, ki so znani za prvih šest mesecev. Po podatkih BS je izvoz blaga v prvih šestih mesecih dosegel 21 milijard evrov, kar je tri odstotke manj kot v istem lanskem obdobju.

Nemški gospodarski zastoj se pozna vedno bolj. Največje izvozno gospodarstvo je izjemno pomembno tudi za slovensko gospodarsko rast, saj gre tja skoraj petina slovenskega izvoza. V prvem polletju je izvoz v Nemčijo padel za 4,8 odstotka in znašal 3,7 milijarde evrov, v Italijo je padel za 9,7 odstotka (2,27 milijarde evrov), v Avstriji je padel celo za 18,2 odstotka in je znašal 1,36 milijarde evrov.

Med prvimi desetimi izvoznimi destinacijami se je letos izvoz povečal le v tri države, in sicer Hrvaško, Francijo in Poljsko. V Hrvaško se je izvoz povečal za 10 odstotka (2,38 milijarde evrov), v Francijo tudi za 10 odstotka (1,07 milijarde evrov). Generalno se je izvoz v države EU zmanjšal za 1,7 odstotka v ostale države Evrope pa za 7,7 odstotka.

Naš izvoz stagnira

Naš izvoz stagnira oziroma pada. Slovenski izvozni trgi zahtevajo cenovno konkurenčnost, enako ali boljšo kakovost kot jo ima naša konkurenca ter proizvode in storitve, ki zagotavljajo ogljično nevtralnost izhajajoč iz proizvodnega procesa proizvoda samega ter vseh sodelujočih v verigi vrednosti.

Struktura slovenskega izvoza je v proizvodih, kjer ne izpolnjujemo vseh tržnih zahtev pri konkurenčnosti. Pri proizvodih masovne proizvodnje zaradi tudi domačega poslovnega okolja in ekonomske politike nimamo prednosti pred tujo konkurenco. Poudariti želim davčno politiko, obremenitev plač ter visoke stroške energije, kar bi se s primerno ekonomsko politiko dalo izboljšati. Tu potrebujemo hitro ukrepanje, da ne bomo izgubili v dolgih letih težko pridobljenih kupcev.

Manjši del izvoza imamo v nišnih tehnologijah, proizvodih in storitvah, kjer smo sami ali pa trg potrebuje več kot je na razpolago lokalnih kapacitet naše konkurence. V teh primerih dosegamo višje cene in s tem DDV na zaposlenega. Žal je teh proizvodov in storitev premalo, vendar obstajajo, kar pomeni, da znamo narediti tudi to.

In primeri iz prakse

In še primer Kolektorja, kjer še vedno izvozimo 70 odstotkov naše proizvodnje. Petrič je pri tem predstavil njihov produkt, komutator za bencinsko črpalko, ki stagnira. »V 20 letih smo teh produktov izvozili globalno po vsem svetu preko 600 milijonov. Kar pomeni, da se 600 milijonov avtomobilov vozi po svetu s tem produktom, tj. tisti, ki so še stari 20 let. To je nišna tehnologija, nišni produkt, katerega dodana vrednost je višja kot 100 tisoč. V vseh teh letih smo ustvarili preko 800-900 milijonov evrov prihodkov. Od tega je ostalo v Kolektorju 300 milijonov dobička. S tem dobičkom se je Kolektor diverzificiral, organsko spremenil, tudi znotraj avtomobilske industrije. Tako da je ta produkt bistveno pripomogel k 1,3 milijarde evrov prometa, ki jih Kolektor ima. S tem produktom smo kupili tudi Etro, kjer tudi dosegajo več kot 100.000 evrov dodane vrednosti. Etrini transformatorji so danes prodani za nekaj let naprej. V naslednjih desetih letih bomo prodali preko 3 milijarde transformatorjev globalno v Evropi in po svetu. In od tega bo ostalo bistveno več v Kolektorjevem portfelju za nadaljnje investicije,« je dejal Petrič in dodal, da sta to dva primera, ki kažeta da Slovenija zna in zmore; seveda je pri tem treba imeti tudi malo sreče.

Izreden potencial

Indija je s svojimi zahtevami in potrebami po višji kakovosti njihovega uvoza izreden potencial, ki ga je treba izkoristiti. »Trg Indije od podjetij predvsem zahteva oceno, ali imate produkt, ki bi lahko na indijskem trgu uspel. Pomembno da imate produkte B2C. Indija je potencial in tega se je treba zavedati in kdor ga bo znal izkoristiti, bo imel pred ostalimi neke prednosti,« je zaključil Stojan Petrič.

Udeležence je zatem pozdravil Tibor Šimonka, predsednik GZS, ki je dejal, da je naše gospodarstvo zaradi majhnosti domačega trga in specifičnih znanj na različnih področjih tradicionalno izvozno naravnano. Zato je podjetjem potrebno zagotoviti konkurenčne poslovne pogoje, da lahko svoje primarne prednosti kar se da najbolje izkoristijo na visoko konkurenčnem globalnem trgu, je v nagovoru udeležencem dejal Tibor Šimonka.

»Izvoz blaga in storitev predstavlja okoli 90 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da smo tako na nabavni kot prodajni strani močno odvisni od razmer pri naših trgovskih partnericah. Analitika naše zbornice je ocenila, da izvoz vpliva na okoli 40 odstotkov celotne gospodarske rasti Slovenije. Lani smo sicer izvozili za skoraj 55 milijard evrov blaga in storitev oz. 4,5 odstotkov več kot leto prej, vendar, če pogledamo te številke malo bolj podrobno, bi nas lahko skrbelo. Izvoz v članice Evropske unije je namreč v letu 23 upadal za 4,9 odstotkov in v prvih šestih mesecih letos še za dodatnih 1,4 odstotka. Torej se je izvoz naše največje in tradicionalne znane trgovinske partnerice znotraj EU zmanjšuje, na kar pomembno vplivajo tako ciklični kot strukturni dejavniki, na katere ne imamo vpliva, da omenim nekatere zelo pomembne strateške zadeve, na primer Nemčijo v preteklosti.«

Ne moremo si zatiskati oči

Ob tem je Šimonka še dodal, da si ne moremo si zatiskati oči. Evropa izgublja primat v avtomobilskem sektorju v primerjavi z azijsko konkurenco, kar tudi za Slovenijo ne more pomeniti nič dobrega. »Znotraj EU je Nemčija še vedno naš največji izvozni trg, vendar njena izvozna konkurenčnost upada. V letu 2023 smo v Nemčijo izvozili 14 odstotkov blaga, sledijo Italija 8,6, Hrvaška 7,7, Avstrija 5,7, Francija 3,3. Izvoz na tretje trge oziroma izven Evropske unije v prvem poletju letos je porasel za 18 odstotkov. Razlog je predvsem rast izvoza v Švico, ki je v prvem poletju znašel že tretjino celotnega izvoza. Vendar je tu potrebno poudariti in upoštevati, da gre za posle redistribucije velike količine farmacevtskih proizvodov, ki so izdelani v regiji, kjer pa je dodana vrednost zaradi narave posla nekoliko nižja, kot bi sicer lahko pričakovali.«

Na zbornici že dolgo opozarjajo na postopno krčenje industrijske proizvodnje in padanje novih naročil, pri čemer po prizadetosti stopa industrijske panoge, ki so najbolj izvozno usmerjene. »Dobro je, da imamo podjetja kot so Kolektor in Etra, ki kažejo boljšo sliko. Izvozno usmerjene panoge, ki so poleg omenjene avtomobilske industrije še papirna, kemijska, pohištvena, kovinska in industrija nekovinskih materialov, so panoge, ki so že soočile z nižjo ravnijo naročil. Poleg tega se še vedno soočamo z nekonkurenčnimi pogoji v energetskih dejavnostih, saj so cene zemeljskega plina v Evropi 3 do 4-krat večje kot pred 3 leti, nekajkrat so tudi višje od ameriških, da ne omenjamo, koliko so višje od kitajskih. Podobna situacija je tudi s ceno elektrike.«

Zato pričakujemo, je dejal Šimonka, da bo vlada naslovila ključne izzive, s katerimi se sooča gospodarstvo. »To so visoko obdavčitev dela, premajhne investicije v raziskave in razvoj ter nekonkurenčnost pri privabljanju ali tudi zadrževanju ključnih najpomembnejših kadrov. Zbornica je pripravila in predstavila predlog davčne reforme, tako imenovano mini davčno reformo, kjer smo kot najbolj pomembni temi izpostavili razbremenitev obdavčitev dela in večjo spodbudo inovacijam v zasebnem sektorju.«

Danes je osrednja tema izvoz v Indijo. »Glavnina svetovne rasti nastaja prav v Aziji, ker mlado prebivalstvo in rastoča stopnja urbanizacije prinašata gospodarsko rast. Indija je tista, ki naj bi v naslednjih letih gospodarsko rast pospešila nad rastjo kitajske. Zato postaja priložnost tudi za slovenska podjetja, kljub temu, da brez lokalne prisotnosti na takšnem trgu ni enostavno obstati. Predvsem uspešnejša je naša farmacevtska industrija, ki močno povečuje uvoz aktivnih molekul, ki se uporabljajo za proizvodnjo zdravil v Sloveniji in pa tudi v regiji, saj je Indija eden od pomembnih trgov za proizvodnjo kemičnih spojin za evropsko farmacevtsko industrijo. Na zbornici smo optimisti, da lahko naša podjetja okrepijo svoje delovanje tudi z bolj oddaljenimi državami, kot je na primer Indija, z mladim in angleško govorečim prebivalstvom. Indija je v zadnjem fiskalnem letu uvozila za 625 milijard evrov blaga iz tujine. Slovenija tukaj predstavlja zgolj en odstotek tega deleža, ampak kljub temu lahko Indijo uvrstimo že na deseto mesto med glavnimi izvoznimi partnericami Slovenije,« je še dejal Tibor Šimonka in dodal, da je potencial ogromen.

Izzivi indijskega trga

Uvodni govor pa je imel Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport.

Sledila bosta dva panela, ki jih bo moderiral prof. dr. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Prvi panel bo posvečen Priložnostim in izzivom indijskega trga. Tako boste izvedeli, kaj je najpomembneje za poslovanje v Aziji in na kaj se mora evropski poslovnež dobro pripraviti.

V razpravo se bo slovenska veleposlanica v New Delhiju Mateja Vodeb Ghosh vključila prek spleta, preostali udeleženci panela, ki bodo z nami v živo, pa so Namrata S. Kumar, indijska veleposlanica v Sloveniji, Nawdeep Puranik, podpredsednik Hexagon AB, Matej Koglot, direktor Gostol TST, in Niranjan Seshadri, glavni svetovalec v Sugunu Business Advisory.

Izkušnje podjetij

Na drugem panelu pa bodo sodelujoči predstavljali strategije in izkušnje slovenskih podjetij na netradicionalnih trgih. O svojih izkušnjah bodo govorili Peter Novak, direktor Kolektorja Etra, Janez Škrabec, direktor Rika, Gregor Schoss, direktor SIQ, Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij v SID banki, dr. Mark Pleško, soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, ter Ela Rautner, pripravnica v Reliance Foundation.