Izvozu se pozna nekonkurenčnost Slovenije

Potem ko se je slovenski izvoz blaga za dva odstotka zmanjšal že lani, se je v prvem letošnje polletju padec še nekoliko poglobil. Po podatkih Banke Slovenije, ki smo jih upoštevali, ker bolje izločajo učinek logističnih skladišč, je izvoz blaga v prvih šestih mesecih dosegel 12 milijard evrov, kar je tri odstotke manj kot v istem lanskem obdobju.

Kot vse kaže, je zmanjšanje izvoza posledica več dejavnikov. Delno so se poslabšale gospodarske razmere in pričakovanja v EU, kjer se tako v Nemčiji kot tudi v Italiji močno poznajo tudi težave avtomobilske industrije. Toda slovenskim izvoznikom se močno pozna, da se Slovenija na poslabšane razmere ne odziva z ustreznimi gospodarskimi in fiskalnimi ukrepi. Prav nasprotno, v obdobju, ko bi morali izvozniki znižati stroške poslovanja in se prilagoditi cenovnim pritiskom in nepredvidljivim naročilom svojih kupcev, se soočajo z višanjem davčnih obremenitev stroškov dela, dražjimi energenti kot v drugih državah, administrativnimi obremenitvami in oteženim administrativno zahtevnim iskanjem kadrov na tujih trgih.

Večji izvoz elektrike in avtomobilov na Hrvaško

Med prvimi desetimi izvoznimi destinacijami se je letos izvoz povečal le v tri države, in sicer Hrvaško, Francijo in Poljsko. Izvoz v našo južno sosedo se je v prvem polletju povečal za desetino, pri čemer je bila glavnina rasti ustvarjena z večjim izvozom električne energije. Izvoz elektrike se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem več kot podvojil, pri čemer je glavnina skoka nastala maja in junija letos. Seveda je ob tem treba opozoriti, da je izvoz elektrike predvsem posledica proizvodnje jedrske elektrarne, ki je v polovični hrvaški lasti in po meddržavnem dogovoru ji tudi pripada polovice proizvodnje.

Za skoraj tretjino se je letos na Hrvaško povečal tudi izvoz farmacevtskih izdelkov, kjer pa nismo mogli izključiti učinka logističnega skladišča v Sloveniji. Podobno velja tudi za 19-odstotno rast izvoza goriv, ki je izključno posledica aktivnosti logističnih skladišč v Sloveniji. Rast drugih pomembnejših izvoznik izdelkov Slovenije je bila zmerna, a je bila pri večini vsaj nekoliko večja kot lani. Tudi izvoz avtomobilov se je povečal za dva odstotka. Med pomembnejšimi izdelki se je za sedem odstotkov zmanjšal izvoz električnih strojev in naprav, je razvidno iz podatkov statističnega urada.

Tudi s sejmi do novih trgov in rasti prodaje

Še bolj ozko je usmerjen uspeh rasti izvoza v Francijo, kamor je Slovenija v prvem polletju izvozila za več kot milijardo evrov izdelkov, kar je za desetino več kot v istem lanskem obdobju. Vendar pa je rast v celoti posledica 34-odstotne rasti izvoza avtomobilov, kar je verjetno posledica aktivnosti Renaultove proizvodnje v Novem mestu. Za dva odstotka se je povečal tudi izvoz električnih strojev, zato pa je za osem odstotkov upadel izvoz farmacevtskih izdelkov in kar za šestino izvoz industrijskih strojev. Od petih glavnih skupin izdelkov se je tako v Francijo povečal izvoz le dveh.

Poljska postaja vse pomembnejši partner

Poljska se s 13-odstotno rastjo nakupov slovenskih izdelkov postopno prebija med največje slovenske trgovinske partnerice. V prvih šestih mesecih je Slovenija v to državo izvozila za 743 milijonov evrov izdelkov. S tem je Poljska postala pomembnejši partner od Srbije in Madžarske, pa tudi seveda od Rusije. Največji izvozni artikel na Poljsko so zdravila, katerih izvoz se je letos povečal za tretjino in dosegel 177 milijonov evrov. Ker smo podatke izbrskali iz baze statističnega urada, je treba opozoriti na verjetni prispevek logistike. Toda tudi Krka v polletnem poročilu razkriva, da je na tem trgu prodajo letos povečala za 17 odstotkov. Poljska je pomemben izvozni trg tudi za proizvajalce električnih strojev, kjer pomembno vlogo igra velenjsko Gorenje. Poleg tega pa Slovenija prodaja Poljakom še avtomobile, železne in jeklene izdelke, pogonske stroje in celo telekomunikacijske naprave.

Nemški avtomobilisti znižujejo cene

Nemški gospodarski zastoj se vse močneje pozna slovenskemu izvozu. Največje izvozno gospodarstvo je izjemno pomembno tudi za slovensko gospodarsko rast, saj gre tja skoraj petina slovenskega izvoza. Toda že lani je izvoz v to državo upadel za tri odstotke. Letos se je padec še poglobil, tako da je Slovenija v prvih šestih mesecih v največje evropsko gospodarstvo izvozila za 3,7 milijarde evrov izdelkov, kar je pet odstotkov manj kot v istem obdobju lani.

Med večjimi izvoznimi artikli v Nemčijo je Slovenija povečala zgolj izvoz avtomobilov, ki predstavljajo sicer več kot petino celotnega izvoza v Nemčijo. Opozoriti moramo, da podatki zajemajo tudi učinek logističnih podjetij. Sicer pa težko najdemo skupine izdelkov, kjer je Sloveniji letos uspelo povečati izvoz v Nemčijo. Prodaja skupin izdelkov, povezanih z avtomobilsko industrijo, je upadla za okoli 12 odstotkov. Prodaja medicinskih in farmacevtskih proizvodov pa se je sesedla kar za 23 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Za upad izvoza v Nemčijo je več vzrokov, ki bi morali Slovenijo močno skrbeti. Gospodarski zastoj Nemčije je le del težav. Nemško gospodarstvo se medletno ohlaja že štiri zaporedna četrtletja, je razvidno iz podatkov Eurostata. Poleg težav na nepremičninskem trgu je v precepu tudi nemška avtomobilska industrija. Polletni podatki so zelo mešani, a vsi največji avtomobilisti so precej zaskrbljeni, tudi če jim je v prvem polletju še uspelo povečati prodajo. Še najbolj, za štiri odstotke, je prodajo v državah EU povečal Volkswagen. A to se je zgodilo predvsem na račun skoka prodaje avtomobilske znamke Škoda, medtem ko se je prodaja audijev zmanjšala za devet odstotkov. Rast prodaje BMW je znašala manj kot dva odstotka, prodaja mercedesov je za dva odstotka upadla, kažejo podatki ECEA.

Posledično seveda poskušajo v negotovih razmerah zmanjšati stroške poslovanja, kar se slovenskim dobaviteljem pozna tako v pritiskih na nižje cene, kot tudi v zmanjšanju naročil, ker avtomobilisti bodisi preusmerjajo nabave ali pa zmanjšujejo zaloge sestavnih delov. Analitiki nizozemske investicijske banke ING ocenjujejo, da bo prodaja na treh največjih globalnih trgih (ZDA, Kitajska in EU) v drugem polletju nekoliko upadla. Pri tem pa se bo proizvodnja predvidoma zmanjšala bolj kot prodaja. Avtomobilisti bodo poskušali prodajo spodbuditi z nižanjem cen, posledično pa bodo poskušali znižati tudi stroške proizvodnje, vključno z nabavnimi verigami. Dobavitelji so se po oceni analitikov sicer že morali spopasti z nižanjem cen.

Toda prav tu se kažejo težave slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije, saj je v zadnjih dveh letih država z administrativnimi in davčnimi ukrepi opazno vplivala na rast stroškov poslovanja. Med temi je treba opozoriti predvsem na dodatno obdavčitev plač, vključno z zamrznitvijo dohodninske lestvice. Slovenski izvozniki se tako zelo težko prilagodijo cenovnimi pritiskom in vse več se jih tudi odloča bodisi za prilagoditev proizvodnje v izdelke, kjer imajo večjo maržo, delno pa tudi s selitvijo proizvodnje v tujino.

Velik padec izvoza v Avstrijo in Italijo

Izjemno velik, kar 18-odstotni padec izvoza je Slovenija letos doživela pri blagovni menjavi z Avstrijo. Vrednost izvoza v Avstrijo je v prvem letošnjem polletju znašala 1,36 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Med pomembnejšimi skupinami izdelkov se je povečal le izvoz farmacevtskih izdelkov. Pri tem pa se je izvoz v Avstrijo za desetino zmanjšal že lani. Slovenija sicer svoji severni sosedi dostavi kar zajetne količine nafte in naftnih derivatov, kjer so se cene v zadnjem letu močno znižale, posledično pa je tudi izvoz teh izdelkov iz skladišč v Sloveniji vrednostno upadel. A tudi izvoz drugih izdelkov, vključno z avtomobili in avtomobilskimi deli, je za deset odstotkov pa celo do 25 odstotkov manjši kot v istem času lani.

Kar za desetino je upadel tudi izvoz izdelkov v Italijo, ki je v prvem polletju dosegel 2,3 milijarde evrov. Podrobnejši pogled sicer pokaže, da je upad izvoza nekoliko manj splošen kot v primeru Avstrije. Med pomembnejšimi izdelki, kjer se je izvoz zmanjšal, tako izstopajo naftni derivati in električna energija. Kar za 35 odstotkov se je povečal izvoz osebnih avtomobilov, kjer pa iz statističnih podatkov ni razvidno, ali gre za učinek našega edina proizvajalca ali pa za ponovni izvoz v Sloveniji uskladiščenih avtomobilov. A v celoti gledano je zdrs izvoza v Italijo dokaj splošen v skoraj vseh skupinah izdelkov, z redkimi izjemami, le da so medletni padci večinoma manjši kot pri izvozu v Avstrijo. A hkrati je treba opozoriti, da se je izvoz v Italijo kar za 14 odstotkov zmanjšal že lani.