Uspešna slovenska podjetniška zgodba z indijskega trga

Kako se na posameznih oddaljenih trgih sklepajo posli, na kaj je treba biti pazljiv in kakšne so lokalne poslovne prakse, so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih zastavijo slovenska podjetja pred vstopom na oddaljeni trg. In kakšne vse so priložnosti in izzivi?

Vse bolj privlačna za tuja podjetja med drugim postaja Indija zaradi velikosti trga, ki jo zagotavlja njeno številčno prebivalstvo z naraščajočimi dohodki. Za vstop na indijski trg so se tako pred desetimi leti, v letu 2014, odločili tudi v tolminskem podjetju Gostol TST, znanem na področju rešitev za peskanje, kjer so se osredotočili na peskalne stroje, peskalne komore in stroje za vibracijsko poliranje.

Kot nam je pojasnil direktor in solastnik podjetja Matej Koglot –, ki je leta 2014 prejel nagrado gospodarstvenik Primorske, od leta 2015 pa je tudi član upravnega odbora Združenja kovinske industrije pri GZS –, v podjetju nenehno iščejo inovativne rešitve in nove priložnosti, ki so jo videli tudi v Indiji. Več o svojih izkušnjah na indijskem trgu pa bo sogovornik povedal na septembrski poslovni konferenci Izvozniki 2024 v organizaciji medijske hiše Delo.

Zanimivosti lokalnega trga

Najprej so bili na trgu prisotni na daljavo in preko posrednikov, ker pa se to ni izkazalo za učinkovito, tudi zaradi časovnih in kulturnih razlik, so v Indiji ustanovili hčerinsko podjetje, in sicer v Bangaloreju. In kot pravi, so se iz te zgodbe tudi veliko naučili. »Zanimivo je bilo med drugim tudi to, da smo ob vstopu na indijski trg o tolmačenju zakonodaje povprašali različne pravnike, in vsak je podal malo drugačno obrazložitev. Poleg tega takrat strokovnjaka za odprtje slovenskega podjetja v Indiji ni bilo, zato sem se naslonil na poslovno logiko in spraševal o izkušnjah in prosil za nasvete pri različnih partnerjih. Vsak nasvet je prišel prav, in na njihovi podlagi sem sestavil celotno zgodbo,« pojasnjuje Matej Koglot.

Pri tem dodaja, da je ob tem dobil predvsem veliko nasvetov, naj bo zelo previden pri vstopu na tako oddaljeni trg. »Vendar – treba si je upati narediti nekaj novega in tudi tvegati, drugače nikoli ne bi bilo nikjer nobenega napredka. Za vstop na ta trg sem se odločil predvsem zaradi njegove velikosti in ker je Indija med največjimi in najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Poleg tega v Indiji deluje okoli 6000 evropskih podjetij, zato sem se odločil poskusiti tudi sam,« pravi direktor podjetja Gostol TST in dodaja, da so se odločili, da bo tako uprava podjetja in celotna zasedba iz Indije.

»Seveda pa smo ob tem vzpostavili nadzor nad podjetjem, in sicer tako nad poslovanjem kot tudi ostalimi relevantnimi zadevami, kot je na primer naša skrb, da nam drugi ne bi prevzeli naše blagovne znamke. Pa tudi v nadzornem svetu indijske hčerinske družbe sedijo slovenski predstavniki, ki lahko tako ažurno nadzorujejo poslovne odločitve in tudi odločajo o imenovanju direktorjev. Nadzorujemo tudi denarni tok, tako da nobeno plačilo ne more mimo nas. Poleg tega smo na podlagi njihove zakonodaje, ki je sicer zelo razumljiva, pripravili določene dokumente, v katere smo natančno zapisali, za kaj je in za katere stvari ni pooblaščena uprava v našem indijskem podjetju,« pojasnjuje Matej Koglot, saj je glavna bojazen, da bi lahko prišlo do kraje tako intelektualne lastnine kot tudi poslovnih strank.

Posebnosti lokalnih praks

Kakšna pa je posebnost lokalnih poslovnih praks v Indiji? »Če se malo pošalim, je bilo veliko presenečenje predvsem to, da zaposleni v Indiji brez težav in muke delajo po osem ali deset ur na dan, pa vsako drugo soboto, lahko se jih pokliče tudi zvečer in se bodo brez težav oglasili po telefonu – medtem pa v Evropi potekajo razprave in se tudi poskusno uvaja 36-urni delavnik. Indijci so zelo delavni, odlikuje jih velika delovna vnema – ni želje po zaklepanju službenih serverjev po koncu izmene, izklapljanju službenih telefonov po določeni uri itd.«

In prav ta vnema je njihova konkurenčna prednost, mogoče je tako tudi zato, razmišlja Matej Koglot, ker je tudi populacija mlajša, saj je povprečna starost večinskega dela prebivalstva 28,7 let, medtem ko je v Evropi povprečje 44,5 leta.

Seveda pa tudi izzivov ne manjka. »V Indiji je med zaposlenimi veliko volje nekaj narediti, na drugi strani pa je med drugim drugačna tudi njihova kultura. V določenih zadevah so trmoglavi, in ko sem želel vpeljati evropski stil, so mi vedno rekli: Seveda, ni problema, vendar so na koncu izpeljali po svoje. Torej, lahko se mučiš in kregaš z njimi, vendar vidiš, da od tega ni nobenega haska. In tako sem se v nekem trenutku 'vdal' in popustil njihovemu načinu dela in razmišljanja, sam pa od njih zahtevam načrtovane rezultate.«

Konkurenčni zaradi nižjih stroškov dela

V Indiji imajo radi evropske izdelke in njihovo kakovost. Sicer pa vse, kar naredijo v podjetju v Indiji, tudi prodajo na svojem trgu. V podjetju v Bangaloreju ima Gostol TST 70 zaposlenih ter pet zunanjih sodelavcev, podjetje pa dobro posluje.

Če primerjamo stroške na primer električne energije in surovin za izdelke v Indiji, so cene zelo primerljive s slovenskimi. »Največja razlika pa je v stroških plač, ki znašajo polovico slovenskih stroškov. To je trenutno še vedno tudi ena izmed konkurenčnih prednosti. Vendar moram omeniti, da se v skladu z njihovo zakonodajo indijske plače vsako leto obvezno zvišajo za najmanj deset odstotkov. Tako so se tudi plače v naši hčerinski družbi v teh desetih letih konkretno zvišale.«