Ena večjih težav Slovenije je razmeroma nizka ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega. Da bi jo Slovenija zvišala, bi bile potrebne večje investicije in razvoj dejavnosti, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Med naložbami imajo pomemben vpliv tudi vlaganja v raziskave in razvoj. A čeprav je Slovenija relativno gledano kar visoko v EU po porabljenih sredstvih za ta namen, pa skrbi dejstvo, da realno za ta namen porabi manj kot pred desetletjem.

Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da se Slovenija na tem področju, vsaj v zadnjih letih, kar dobro meri z drugimi evropskimi državami, če vložene zneske prikazujemo v deležu BDP. Zato se postavlja pomenljivo vprašanje, zakaj se Sloveniji ne uspe približati gospodarsko močnejšim državam.

Po podatkih evropske komisije oziroma Eurostata je Slovenija v samem vrhu evropskih držav, ko gre za vlaganja v raziskave in razvoj. Po teh podatkih je Slovenija leta 2022 za raziskave in razvoj namenila več kot 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 2,11 odstotka BDP. To je sicer manj od evropskega povprečja, ki znaša 2,24 odstotka BDP, a po drugi strani je le sedem evropskih držav za raziskave in razvoj namenilo večji delež sredstev glede na ustvarjeni BDP.

Slovenija izstopa v proračunski porabi, namenjeni za raziskave in razvoj, saj je bila leta 2022 v tej razvrstitvi Slovenija celo druga v EU, za Nemčijo. Iz proračuna je šlo predlani za raziskave in razvoj okoli 188 milijonov evrov oziroma 0,33 odstotka BDP. To je sicer zgolj petina celotnega zneska, saj so, razumljivo, glavni investitor podjetja.

Gospodarstvo je tako predlani za raziskave in razvoj namenilo rekordnih 846 milijonov evrov, kar je okoli 1,48 odstotka BDP. Delež je primerljiv s povprečjem celotne EU in Slovenijo uvršča na deveto mesto med državami članicami EU.

Gospodarstvo skromno povezano z izobraževanjem

Vendar pa je Slovenija izjemno slabo uvrščena, ko gre za zneske, ki jih za raziskave in razvoj nameni višješolski in visokošolski sektor. Ta delež je lani dosegel zgolj 0,27 odstotka BDP, tako je Slovenija komaj na 20. mestu v EU. Vložki izobraževalnega sektorja sicer statistično niso veliki, vseeno pa zaostanek Slovenije v tem segmentu kaže na prvo težavo, ki zavira razvoj naše države.

Skromen učinek izobraževanja namreč nakazuje na razmeroma slabo vključenost izobraževalnega sistema v gospodarstvo Slovenije. Ta se ne pozna zgolj v skromni raziskovalni dejavnosti visokošolskega izobraževalnega sistema, ampak, kar je še pomembneje, v razmeroma težkem vključevanju mladih v delovni proces in dolgem procesu usposabljanja.

Slaba izkoriščenost olajšav

Druga težava so birokratske ovire investicijskim spodbudam. Iz podatkov finančne uprave je mogoče razbrati, da so podjetja lani za raziskave in razvoj uveljavila 308,5 milijona evrov davčnih olajšav, leto pred tem pa je znesek znašal 292,3 milijona evrov. Kot olajšavo so tako davčnim organom priglasila zgolj dobro tretjino investiranega zneska.

V EU vrzel na področju raziskav in inovacij

Slaba izkoriščenost spodbud za vlaganje v raziskave in razvoj je posledica izjemno zapletenega in negotovega procesa ugotavljanja upravičenosti do olajšave. Podjetja tako večinoma ne morejo vnaprej vedeti, ali bodo lahko uveljavila olajšave, s tem pa tudi ne morejo izračunati učinkov. Že tako so vlaganja v raziskave in razvoj tvegan proces, in ključni cilj davčnih olajšav bi moral biti, da se ta tveganja zmanjšajo. Zaradi zapletenosti podjetja bodisi uporabijo olajšavo za investicije, če je to mogoče, ali pa sploh ne prijavljajo olajšave, ker je postopek ugotavljanja upravičenosti dražji od učinka.

Ob tem je sicer treba opozoriti, da je uveljavljanje davčnih olajšav omejeno in investirani zneski posameznih podjetij so pogosto višji od davčne osnove, ki jo je možno znižati. Podjetja lahko neizkoriščeni znesek davčnih olajšav prenesejo v naslednja davčna obdobja, tako da jih potem izkoristijo v daljšem časovnem obdobju.

Toda splošna težava Slovenije je v tem, da ima država oziroma državna politika napačno predstavo o pomenu davčnih olajšav, ki jih lahko dobijo podjetja. Splošno prevladujoče mnenje je, da je osrednja vloga davčnih olajšav zmanjšanje davčnih bremen. To je povsem napačna predstava. Osrednji cilj davčnih olajšav je spodbujanje gospodarske aktivnosti, pa naj bodo to naložbe, vlaganja v raziskave in razvoj, zaposlovanje ali zaposlovanje marginalnih skupin. To posledično povečuje davčno aktivnost in zvišuje tudi davčne prilive. Omejevanje uporabe davčnih olajšav tako skozi daljše časovno obdobje znižuje davčne prilive.

Primerjava z drugimi državami tudi pokaže, da podjetja v Sloveniji relativno malo koristijo razpoložljive davčne olajšave. Z davčnimi olajšavami so podjetja v Sloveniji lani znižala obveznost plačila davka na dohodek pravnih oseb za 4,45 odstotne točke oziroma za 23 odstotkov. Efektivna davčna stopnja je lani znašala 14,55 odstotka, leta 2022 pa celo 14,99 odstotka. Sicer se praviloma pojavlja zamik med rastjo dobičkov in povečanim uveljavljanjem davčnih olajšav, kljub temu pa je treba opozoriti, da je v večini razvitih držav razlika med nominalno davčno obremenitvijo dobičkov in efektivno obdavčitvijo bistveno večja.

Evropski vložki pol manjši kot v ZDA

Druga težava pa je v tem, da bi morala imeti Slovenija nadpovprečen delež vlaganj v raziskave in razvoj, da bi se lahko približala razvitim evropskim državam. Investirani zneski na zaposlenega so približno polovico manjši kot v razvitih državah. Posledica tega je nato seveda skromnejši učinek teh naložb in razvojni zaostanek. Proporcionalno doseganje evropskega povprečja glede na ustvarjeni BDP, zaposlenega ali prebivalca pomeni, da ohranja razvojni zaostanek.

Pri tem pa Evropa sploh ni najboljše merilo uspešnosti. Po podatkih Eurostata so države EU predlani za raziskave in razvoj namenile že omenjena 2,24 odstotka BDP. To je opazno manj od drugih gospodarskih velesil. Južna Koreja za raziskave in razvoj letno nameni kar 4,93 odstotka svojega BDP. ZDA so predlani porabile 3,46 odstotka BDP, Japonska pa 3,34 odstotka. Še najbližje Evropi je Kitajska, kjer je predlani znesek dosegel 2,41 odstotka BDP.

Pomen podatka o rasti

Pomemben je tudi podatek o rasti. V vseh omenjenih državah so se vložki v raziskave in razvoj v zadnjem desetletju povečali. Merjeno v deležu BDP so ZDA v zadnjem desetletju investicije za raziskave in razvoj povečale za skoraj 30 odstotkov, Južna Koreja za 28 odstotkov in Kitajska za več kot četrtino. EU je vložek v raziskave in razvoj, merjeno v deležu BDP, povečala za skromnih sedem odstotkov.

V Sloveniji se je delež vlaganj v raziskave in razvoj v desetih letih zmanjšal kar za 18 odstotkov. Vrednostno se je sicer znesek povečal. Toda EU letno za raziskave in razvoj porabi 793 tisoč evrov na prebivalca, to je 48 odstotkov več kot pred desetletjem. Slovenija pa je predlani za raziskave in razvoj porabila 570 tisoč evrov, dobro četrtino več kot pred desetimi leti.

Raziskave in razvoj so zelo pomembni, če se hočemo po razvitosti približati EU in zvišati ustvarjeno dodano vrednost. Iz podatkov statističnega urada in Umarja pa je mogoče ugotoviti, da dodana vrednost na ravni celotne države znaša okoli 51 tisoč evrov. Podatki Ajpesa še kažejo, da nekoliko višjo dodano vrednost ustvarijo gospodarske družbe, kjer je lani dodana vrednost na zaposlenega znašala 61 tisoč evrov.

Ustvarjena dodana vrednost je pomemben podatek, saj predstavlja znesek, ki ga podjetje lahko nameni za plače zaposlenih, plačilo davkov in tudi naložbe.

V Sloveniji se več kot 70 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti porabi za plače in druge stroške dela. Po deležu stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti je Slovenija v samem vrhu evropskih držav. To pa tudi pomeni, da podjetjem relativno malo ostane za naložbe, pa naj bodo to prevzemi, širitev ali prenova proizvodnih zmogljivosti ali vlaganja v raziskave in razvoj.