Medijska hiša Delo danes začenja novo poslovno kampanjo Izvozniki 2021 z naslovom Kako okretno je slovensko gospodarstvo v Evropski uniji. Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco, ki bo 6. oktobra v Ljubljani.

Slovenija bo julija prevzela predsedovanje svetu EU, in sicer pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«, ki naj bi nakazoval, da so za krepitev odpornosti ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana. »Med predsedovanjem si bomo aktivno prizadevali za krepitev odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju,« so ob predstavitvi slogana zapisali na Ukomu. V programu predsedovanja so kot prednostni sklopi zapisani odpornost, okrevanje in strateška avtonomija Evropske unije; konferenca o prihodnosti Evrope; unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse ter verodostojna in varna EU. Slovensko predsedstvo bo, kot so zapisali, pripomoglo k učinkovitemu uveljavljanju interesov in vrednot EU v svetu. Na področju zunanjih odnosov EU bosta osrednji prioriteti predvsem krepitev transatlantskih odnosov ter podpora državam na Zahodnem Balkanu pri približevanju evroatlantskim povezavam.


 

Priložnosti za gospodarstvo

Slovenija je kot članica Evropske unije z njo močno povezana na vseh področjih, tudi gospodarskem. V času našega predsedovanja bodo oči evropske javnosti usmerjene v Slovenijo, kar bo tudi za gospodarstvo velika priložnost, da predsedovanje izkoristi za posel in okrevanje po krizi zaradi novega koronavirusa. S kampanjo in konferenco želimo vzpostaviti platformo, na kateri se bodo pozitivni učinki predsedovanja svetu EU lahko prenesli tudi na področje gospodarstva, in slovenskim izvoznikom omogočiti dostop do pravih informacij pri spodbujanju poslovanja na trgih EU in širše.



Aktualne tematike bomo v poslovni kampanji predstavljali vsak petek v časopisu Delo in na spletu. Tako bomo pregledali stanje slovenskega izvoza in slovenskih naložb v EU, pogledali, kako priti na nove trge v EU, kako povečati dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu in izvozu ter kako doseči digitalno preobrazbo, ki bo osredotočena na izzive prihodnjega desetletja. Pogledali bomo, kako so slovenska podjetja izkoristila članstvo v Uniji, kako EU lahko pripomore k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in kje je praktična uporabnost EU, kje nam lahko pomaga diplomatska mreža EU. Odprli bomo še temo, kako k znanju v gospodarstvu pripomorejo evropski programi izmenjave, ali slovenska podjetja v svoje poslovanje vključujejo tuje praktikante in kako tuje investicije spodbujajo internacionalizacijo.

Vse priložnosti še niso izkoriščene

Programski partner konference pa je Inštitut za strateške rešitve, soorganizator konference pa Gospodarska zbornica Slovenije. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve, na vprašanje, kako so po njegovi oceni slovenska podjetja izkoristila članstvo v EU, odgovarja, da ima s stališča izvoza EU dva zelo različna vidika. »Po eni strani pomeni, da je od leta 2004 za slovenska podjetja precej lažje in ceneje, če svoje izdelke in storitve prodajajo v drugih državah članicah. Po drugi strani pa članstvo v EU pomeni, da tudi za nas velja široka mreža trgovinskih pogodb, ki jih EU sklepa po vsem svetu. Oziroma drugače, članstvo v EU odpira številna vrata tudi zunaj Evrope.«



Ne samo zaradi privlačnosti blagovne znamke »Made in EU«, ampak, kot poudarja Stojan, predvsem zaradi prostotrgovinskih sporazumov in preferenčnih tarif. »Zelo na grobo velja, da slovenska podjetja vse bolje izkoriščajo prednosti, ki so povezane s prvim vidikom članstva. Se pravi, ko izvažajo drugod po EU, saj počasi vstopajo tudi na trge drugih članic, ne zgolj tradicionalno tesnih partneric Nemčije in Francije ter sosed Avstrije in Italije,« pravi Jure Stojan in dodaja, da glede osvajanja trgov zunaj EU slovenski izvozniki vseh priložnosti še niso izkoristili.

Čeprav se je delež izvoza v tretje države v zadnjem desetletju pred krizo zaradi covida-19 precej okrepil, so druge države EU še zmeraj glavna destinacija slovenskega gospodarstva. Letos je izvoz na te trge tudi najprej okreval. Kako se bo internacionalizacija slovenskega gospodarstva nadaljevala v postkoronskih časih, pa je zelo negotovo, posebno ker se dolgoročna trgovinska trenja med ZDA in Kitajsko niso veliko umirila, še meni sogovornik.

Kje bi še lahko odprli nove trge

Sloveniji kot majhni državi ne preostane veliko drugih možnosti kot ponujanje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo. »Seveda pa se je treba zavedati, da v sedanjem času ni več veliko primerov, kjer bi ena država nadzorovala celoto dodane vrednosti, ki se v nečem nahaja,« pravi Stojan. Večina izvoznikov je namreč vpetih v mednarodne nabavne verige. »Najprej morajo nekaj uvoziti, da lahko nato nekaj izvozijo. In ta nekaj v večini primerov ni končni izdelek, pač pa komponenta, ki se nato dalje predeluje oziroma nadgrajuje nekje drugje. Velikokrat je to, recimo, v Nemčiji, morda s prehodnim postankom na primer na Slovaškem.«

V mednarodnih nabavnih verigah pa velja, da te kot člen hitro zamenjajo, če ne zagotavljaš višje dodane vrednosti kot konkurenti. Najtežje te zamenjajo, pravi Jure Stojan, če si organizator verige. »Na tem področju pa se moč slovenskega gospodarstva zmanjšuje, kar lahko spodkoplje naše dolgoročne razvojne perspektive.« Zato odpiranje novih trgov ne pomeni samo iskanje novih geografskih destinacij, ampak mora temeljiti predvsem na krepitvi položaja v mednarodnih nabavnih verigah. »Ali drugače: če svojega izdelka nenehno ne izboljšuješ, ti prej ali slej zmanjka trgov, ki bi še bili pripravljeni od tebe kupovati,« zaključi Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve.