V intervjuju preberite:

»Vsaka kriza, tudi koronska, je neke vrste povečevalno steklo, na drugi strani pa pospeševalnik za dogodke in trende. Po tem, kar se je zgodilo lani, vsi vemo, da poti nazaj več ni. Največja sprememba se je zgodila v načinu življenja (distanca, pomanjkanje opreme, omejitev gibanja, prisilna koordinacija). Hkrati pa smo že pred nekaj leti rekli, da nas bo bolela glava, če ne bomo opravili nekaterih domačih nalog. In zdaj nas res boli glava.«

Zakaj?

»Ker nismo naredili domačih nalog v družbenih podsistemih, kot so nujna zdravstvena zaščita in oprema, sistem zdravstva, skrb za starejše itd. Tudi oskrbovalne verige, prehrambne in druge so imele težave. Tu je tudi učinkovitejša uporaba energije, mobilnosti in druge zadeve, ki bi sedaj prišle prav. Predvsem pa večji fiskalni prostor države, ki je sicer še videti možen, a ni neomejen in se počasi zapira. Prav tako nismo naredili sprememb v smeri zelenega in trajnostnega razvoja.

Vse to seveda zahteva velike spremembe in dolgoročne investicije, ki se ne morejo narediti v mandatu ene vlade, potrebni so mogoče celo več kot dva mandata in konsenz gospodarstva, prebivalstva in politike. Vendar kot so ugotovili Taleb, Haussmann in Harari, prihodnost je nelinearna in negotova, saj so obdobja gotovosti zelo kratka, kot mavrica, ki pa jo včasih predolgo gledamo; vsi smo vedeli, da bo naslednja kriza prišla, nismo pa vedeli, v kakšni obliki.«

Kot še pravi prvi mož SID banke Sibil Svilan, gre »zdaj za vprašanje, ali bo prevladala Google demokracija ali nova trajnostna demokracija. Google danes bistveno več ve o nas od vseh drugih; kaj gledate na internetu, kam greste, kje se gibljete. Ve tudi bistveno več, kako je z mojim virusnim zdravstvenim stanjem, kako se obnašam, kot pa država, razen če niste v Singapurju, kjer so to uredili drugače, z osebno zapestnico. Vendar socialnih problemov, kot je covidna kriza, ne morete rešiti samo s tehnološkimi rešitvami, nekim appom. Ta kriza je dejansko test, lakmusov papir, kako je z zahodno demokracijo in ali imamo zdaj odvod v digitalno ekonomijo, v pen and paper ekonomijo ali pa v eco ekonomijo.«