Kar 70-metrska kompozicija na primorski avtocesti

Dokumentarne oddaje iz tujine, ki govorijo o selitvah hiš in izzivih, ki jih imajo podjetja pri nalaganju ter transportu nenavadnega tovora, so impresivne. Vendar pa prikoličar z naloženo (praviloma leseno) zgradbo postane veliko manj zanimiv, če se poleg postavi 70-metrska kompozicija s 192 kolesi, ki prevaža 170-tonski transformator. Filmski prizor se je že nekajkrat odvil na primorski avtocesti.

Za veliko večino podjetij je dostava izdelkov kupcem zgolj še eden od procesov, ki ga je treba čim bolj učinkovito izvesti. Precej drugače pa je tam, kjer produktov ni mogoče zapakirati v škatle, jih naložiti na vlakovni kontejner ali tovornjak vlačilec. Če je več milijonov evrov vreden tovor velikih dimenzij treba dostaviti še na drugi konec sveta, logistika postane velik izziv in preizkušanje meja mogočega ne samo v podjetju, ampak tudi pri drugih, ki postanejo pomemben člen v verigi, ki izdelek na koncu pripelje do cilja.

Iskanje alternativ za transport

Energetski transformatorji, ki jih podjetje Kolektor Etra proizvaja za projekte vetrnih polj na morju, predvsem v Severnem morju, so zagotovo najtežji izvozni artikli slovenske industrije in so tudi najtežji tovor, ki je kdajkoli izplul iz Luke Koper. Podjetje, ki je sicer največje transformatorje naročnikom v tujini dostavljalo s posebno vlakovno kompozicijo kar neposredno iz tovarne v ljubljanskih Črnučah in nato z rečno baržo po Donavi in Renu do pristanišč v nizozemskem Rotterdamu ali belgijskem Antwerpnu ter nato z ladjo do pristanišča v danskem Aalborgu, je za prvo naročilo za azijski trg našlo alternativo.

»Ko nas je dolgoletni danski partner izbral za strateškega dobavitelja štirih transformatorjev moči 325 megavoltamperov in napetosti 230/66 kV v okviru gradnje dveh ploščadi na vetrnem polju v Tajvanu, smo najprej razmišljali, da bi tovor dostavili prek naše klasične poti do Rotterdama, nato pa bi potoval nazaj v Sredozemlje in skozi sueški prekop v Azijo. Takrat še ni bilo krize v Jemnu in je bil Suez varen za ladjarski tovor, zdaj plovila preusmerjajo okrog Afrike, kar pot podaljša za dodatne tri tedne.

Takšna pot ni bila optimalna, vendar izvedljiva. Logična izbira bi bila izplov iz Luke Koper, vendar to pristanišče ni opremljeno za takšne tovore, niti ga ne bi do tja mogli pripeljati po železnici zaradi omejitev primorske železniške proge v predorih in krivinah. V sodelovanju z našim logističnim partnerjem Comarkom smo razmišljali o pristanišču na Reki, ki lahko sprejme takšen tovor po železnici: s tem bi skrajšali pot in stroške dostave, ne pa tudi tveganj, vezanih na manipulacijo tovora,« je Nace Pertovt, regijski vodja prodaje v Kolektorju Etri, kjer vodi večino projektov za ploščadi na vetrnem polju, predstavil razmišljanja o dostavni poti skupaj z vso opremo več kot 1200-tonskega tovora v vietnamsko pristaniško mesto Vung Tau lani poleti.

Tam je v specializirani ladjedelnici sledila montaža in tudi sestavljanje več kot 2000 ton težkih ploščadi, srce katerih so energetski transformatorji iz Slovenije. Popolnoma sestavljen transformator take moči in napetostnega nivoja tehta skoraj 300 ton in meri v dolžino 9,5, širino 5,2 in višino 9,2 metra. Po končani montaži obeh ploščadi jih je končni investitor s posebno ladjo odpeljal v Tajvansko ožino na končno lokacijo vetrnega polja, 70 kilometrov od obale.

Sodelovanje omogoča podiranje meja

Dodatno analiziranje možnosti transporta iz Slovenije je pokazalo, da bi štiri za transport razstavljene 170-tonske transformatorje, visoke 4,4 metra, dolge devet metrov in široke 3,3 metra, z razstavljenim hladilnim sistemom, ki v polnem obsegu meri 9,5 x 3,6 x 5 metrov, ter 60 lesenih obojev druge opreme in tri kontejnerje orodja in naprav za montažo, vendarle lahko poslali na pot iz Luke Koper.

Načrtovanje prevoza je trajalo več kot tri mesece in ob veliki podpori in sodelovanju Darsa, direkcije za infrastrukturo in policije je prvi transformator v Koper potoval po avtocesti. Kar 70 metrov dolga kompozicija je bila sestavljena iz tovornjaka spredaj, ki je tovor vlekel, in tovornjaka zadaj, ki ga je potiskal, prikolica, ki ga je nosila, je imela 24 osi in kar 192 koles. Potovala je dve noči, s hitrostjo 40 kilometrov na uro, na premostitvenih objektih pa 20 kilometrov na uro,« je sliko, ki si jo je na cesti težko predstavljati, opisal Pertovt.

Drama za četrti transformator

A kot je dejal, je bil s tem, ko so tovor pripeljali v Koper, opravljen samo del naloge. »V Luki Koper so bili res pripravljeni sodelovati in so nudili podporo na vseh področjih, kjer so mogli. Zmogljivosti za dviganje našega tovora nimajo, tako da smo za prevoz naročili posebno ladjo iz tujine, opremljeno z dvigali, ki dvignejo 500 ton tovora. Impresivno je bilo videti, kako je 138-metrska ladja zanihala, ko so nanjo odložili prvi transformator,« je povedal sogovornik. Nato so vsak teden v Luko pripeljali en transformator.

V precej veliki stiski so se znašli pred zadnjo odpremo, ki so jo načrtovali ravno v času, ko so Slovenijo zajele poplave. Ladja je bila že na poti v Koper, direkcija za ceste pa jim je preklicala dovoljenje za izredni prevoz, ker ni bilo jasno, ali so poplave poškodovale mostova čez reko Savo, ki bi ju morali prečkati.

»Bili smo v res težki situaciji, saj ladje ne čakajo, razen za kar precej denarja za vsak dan. Po drugi strani je bilo za nas pomembno, da ujamemo rok dobave, ker je ploščad na vetrnem polju skupni projekt več dobaviteljev in izvajalcev in bi z zamudo povzročili, da bi se ustavil celotni proces izgradnje ploščadi. Skladno s tem so tudi pogodbene kazni za nespoštovanje dobavnih rokov zelo visoke. Našemu logističnemu partnerju in direkciji smo hvaležni za hiter odziv kljub težkim razmeram takrat v Sloveniji, da so razumeli našo stisko in organizirali skupino potapljačev, ki je preverila konstrukcijsko stabilnost mostov. K sreči je bilo vse v redu, tako da smo tovor lahko pravočasno dostavili v Luko Koper,« je povzel Nace Pertovt.

Poudaril je pomen sodelovanja in timskega dela vseh, ki so kakor koli sodelovali pri tem logističnem podvigu tako znotraj podjetja kot tudi z vsemi zunanjimi partnerji, ki je bil za vse prva takšna izkušnja.

Nova letvica že pri 185 tonah

Ta izkušnja je tudi spodbudila, da letvico tovrstnih težkih prevozov še dvignejo. V Luko Koper je že pripotoval prvi od štirih transformatorjev, ki so jih v Kolektorju Etri letos izdelali za vetrno polje v Baltiku. Transportna teža enega je kar 185 ton. Ko bo v nekaj tednih ves tovor naložen, ga bodo odpeljali v Aalborg – kamor so še do lanskega leta dostavljali z vlakom in nato z rečno baržo po Donavi in Renu do Rotterdama in nato z morsko ladjo do danske luke.

Del avtoceste, približno 500 metrov, v smeri proti Kopru ni primeren za tako težak tovor, so ugotovili strokovnjaki pri analizi izvedljivosti, tako da v tem delu, seveda ob zaprti avtocesti, peljejo v nasprotni smeri avtoceste. Zanimiva informacija ob tem je, da je bila leta 1999 celotna avtocesta od Kopra do jedrske elektrarne v Krškem ojačana za prevoz uparjalnika iz koprskega pristanišča, v nasprotni smeri teh popravkov ni bilo.

Zavarovanje tovora je nujno

Če se vrnemo na lanskoletni transport – ladja, za katero so v podjetju Kolektor Etra naročili poseben prevoz, je na lokacijo v Vung Tau prispela v mesecu dni. Šest visoko usposobljenih sodelavcev je nato štiri mesece opravljalo montažo transformatorjev s pripadajočo opremo ter vsa potrebna testiranja.

Kot je ob tem še poudaril sogovornik, je logistika tovrstnih transformatorjev velik zalogaj tudi z vidika tveganj, zato je zavarovanje prevoza nujno, gre pa za tako velike posle, da jih zavarovalnice tudi pozavarujejo. Na poti se lahko zgodi marsikaj, »spomnimo se, kako se je pri Zidanem Mostu prevrnila železniška struktura,« vsako pretovarjanje pomeni dodatno tveganje za poškodbe tovora, zato logistični partner podjetja najame tudi strokovnjake, ki pred izplutjem ladje pregledajo, ali je tovor pravilno pritrjen, ob pristanku pa, ali je morda kakšen zaboj poškodovan.

»Nepredstavljivo bi bilo, če bi ladjo na odprtem morju zajela nevihta in bi se potopila,« Pertovt noče niti pomisliti na to možnost. Kot ob tem še pravi, je zaradi velikih in številnih investicij v vetrna polja na morju povpraševanje po tovrstnih zahtevnih transformatorjih veliko, dobavni roki so trenutno dve do tri leta. Dodaja še: »Teh poslov nismo pridobili zaradi najnižje cene, pač pa so nas izbrali za strateško partnerstvo zaradi naše odličnosti, zanesljivosti, fleksibilnosti in usmerjenosti h kupcu.«

Logistika pomemben del stroška

Kolektor Etra je do zdaj večinoma za vetrna polja v Severnem morju in nekaj tudi v Baltik dobavil 24 večjih transformatorjev z večjimi močmi. Instalirana moč vetrnega polja z vsemi štirimi transformatorji v Tajvanu bo več kot 1000 megavatov; za primerjavo – celotna Slovenija ima približno 5000 megavatov instalirane proizvodne moči, nuklearna v Krškem jih ima 700. Vetrno polje v Baltiku pa bo imelo še večjo moč, 1200 megavatov, kar je približno toliko, kot imata nuklearka in Teš 6 skupaj.

Kot še pojasnjuje Nace Pertovt, v podjetju vsako leto izdelajo okoli 250 transformatorjev različnih moči in dodaja, da je logistika pomemben del stroška. Sploh, ker gre vedno za izredne prevoze. »Manjše transformatorje, težke od 40 do 70 ton, dostavljamo tudi v Švico, denimo za hidroelektrarne na visokih nadmorskih višinah, tudi do 1600 metrov. Transport tja poteka po cestah, ki tam niso težava, saj so široke. Pomembno pa je, da so tovornjaki dovolj močni, tako da običajno iz Slovenije tovor peljemo z običajnim tovornjakom za izredne prevoze, pred vzponom na hrib pa najamemo lokalne prevoznike, ki so ustrezno opremljeni,« pravi sogovornik in zaključi, da je logistika prav vsakega projekta na svoj način zahtevna.