Pristanišče širijo in poglabljajo njegovo morje

Luka Koper se je lotila urejanja ankaranskega obrobnega kanala, ki je nekakšno mehka meja med pristaniščem in preostalim delom ankaranske občine. S to potezo bo nekoliko poskrbela za učinkovitejše odvajanje vod s poplavnega območja ankaranske Bonifike, hkrati ji bo to omogočilo, da bo lahko izkoristila še 30 hektarov svojega koncesijskega območja, ki ga bo čez leta uporabila za skladiščenje.

Ankaranski obrobni kanal je dolg približno 2,5 kilometra in poteka od ankaranske Bonifike mimo vojašnice mornariškega odreda do območja sv. Katarine. Omenjeni kanal je v manjši meri tudi severni razbremenilni kanal struge Rižane (ki se izliva sredi koprskega pristanišča v morje), sicer pa je odvodni jarek, v katerega se stekajo hudourniki z bližnjega Miljskega hriba in poplavne vode, ki občasno poplavijo depresijsko območje na Bonifiki. Kanal je sorazmerno plitek in močno zaraščen, zato seveda ne opravlja najbolje svoje funkcije. Luka Koper je dela v prvi fazi zaupala podjetju Hidrotehnik, ki bo za milijon evrov poglobil in očistil strugo ter utrdil brežine. Zgradili bodo tudi dva mostička na dveh lokalnih cestah, ki prečita kanal. S tem bo odvodnjavanje depresije učinkovitejše.

EIB lahko financira infrastrukturo za vojaško mobilnost

Hkrati bo območje ob kanalu lahko postalo habitat za določene zavarovane rastlinske in živalske vrste, ki se bodo naselile z bližnjega luškega koncesijskega območja. Luka si želi z omenjeno ureditvijo kanala zagotoviti možnost izkoriščanja enega svojih zadnjih neizkoriščenih kotičkov. Desno od Železniške ceste in severovzhodno od kamionskega terminala bo Luka Koper po opravljeni selitvi habitata lahko začela na območju kakih 25 do 30 hektarjev odlagati izkopan mulj z morskega dna. Ko se bo ta mulj osušil in dovolj utrdil, bodo na njem uredili nove skladiščne površine. Tudi tu so večji del površin namenili skladiščenju avtomobilov, manjši del pa bo namenjen rezervoarjem za tekoče tovore, ki jih bodo umestili nedaleč od Petrolovih skladišč. Urejanje Ankaranskega obrobnega kanala je torej sestavni del izravnalnih ukrepov, ki omogočajo dodatno uporabo pristaniškega prostora. Prva faza tega urejanja bo zaključena letos jeseni.

Testno bodo izkopani mulj odlagali tudi v morju

Prihodnji teden bo Luka Koper prvič testno preizkusila selitev dela izkopanega mulja v globlje morje približno pet milj stran od obale. Koprsko pristanišče je zaradi muljastega dna prisiljeno skoraj vsako leto skrbeti za poglabljanje morja. Reke, hudourniki in nasploh meteorne vode ob vsakem dežju prinesejo na tisoče kubičnih metrov blata v morje, ta pa postopno (v nekaj dneh) pade na dno ali pa ga morje odnese. To počne narava že več sto tisoč let. Če v pristanišču ne bi redno poglabljali plovne poti in dna ob pomolih, ladje že v desetih letih verjetno ne bi bile več varne. Morje morajo poglabljati tudi zaradi vse večjih čezoceank, ki plujejo tudi v Koper.

Luka Koper se je lotila urejanja ankaranskega obrobnega kanala; s to potezo bo nekoliko poskrbela za učinkovitejše odvajanje vod s poplavnega območja ankaranske Bonifike. FOTO: Blaž Samec/Delo

Del tega blata so v zadnjih desetletjih odložili na območju zasnovanega tretjega pomola, del blata pa v zadnjih 15 letih na območju treh posebej pripravljenih kaset za trajno odlaganje mulja. Tako so na območju kasete 5 A že uredili parkirišče, kaseto 6 A urejajo zdaj, kaseto 7 A pa bodo v prihodnjih letih. Vse tri so namenili avtomobilom, kot bodo tudi nove kasete, ki jih bodo začeli utrjevati po dokončanju Ankaranskega obrobnega kanala.

Odlaganje blata na kopnem je pod posebnim drobnogledom varuhov okolja, saj blata iz okoljevarstvenih razlogov ni mogoče odlagati kjerkoli. Že zato, ker je v njem veliko soli in to ne bi bilo koristno za rastlinje. Zato tudi v svetu marsikje mulj v takih primerih odlagajo kar v morju, le da je to dovolj stran od obale. Pomorski prostorski plan, ki ga je Slovenija sprejela leta 2021, je predvidel možnost, da bi tudi v slovenskem morju smeli odlagati mulj z morskega dna. Prostorski plan je za ta namen predvidel točko sredi Koprskega zaliva (kakih pet milj od koprske obale), na dnu, ki je zaradi pogostega sidranja velikih ladij že sicer razrito in poškodovano, veliko približno 25 hektarov (500 krat 500 metrov).

Prvi na Jadranu bodo pretovarjali z dveh matic hkrati

Luka Koper je že pred leti naročila monitoringe življenja na morskem dnu v Koprskem zalivu. Prostorski načrt ji dopušča, da bi testno lahko odložila 50.000 kubičnih metrov blata, član uprave Luke Koper Vojko Rotar pa nam je povedal, da bodo za začetek na območju pristanišča naslednji teden testno izkopali približno desetino dovoljenega, torej 5000 kubičnih metrov blata in ga s posebnimi delovnimi ladjami (baržami), ki jih bodo najeli v Italiji, po posebnem postopku in ob upoštevanju številnih ukrepov, odložili na točki, določeni s prostorskim planom. Dno bodo poglabljali s posebnim grabežem, da ga bo barža odpeljala do označenega mesta, kjer je morje globoko 20 metrov, potem pa bo ladja poseben zabojnik z blatom odprla le nekaj metrov nad mestom odlaganja.

Blažitveni ukrepi določajo, da smejo odlagati le zunaj registriranih arheoloških najdb, da je to mogoče početi zunaj kopalne sezone, debelina nanosa na dno sme biti največ 20 centimetrov, območje morajo označiti s štirimi bojami, odlaganje morajo izvesti v stabilnih vremenskih razmerah in še nekaj drugih podrobnosti. Predvideno je obdobje dveh let, da ustrezne strokovne institucije opravijo monitoring, če je takšno odlaganje blata kakorkoli vplivalo na živa bitja. Od tega bo odvisno, kako bodo v prihodnjih letih odlagali izkopano blato z morskega dna.

Vojko Rotar meni, da ob upoštevanju vseh ukrepov ne bo bistvenih vplivov na morski habitat, saj je to morje skoraj vsak mesec deležno velikih vnosov mulja, ki jih prinašajo padavinske vode. In skoraj vsi zalivi v slovenskem morju so po obilnem dežju obarvani rumenorjavo, v barvo blata. Toda že po nekaj dneh se morje očisti. V Luki domnevajo, da s premeščanjem blata z morskega dna ne bodo bistveno spreminjali razmer v morju in da bodo tudi analize to dovolj jasno potrdile ali ovrgle.