
Neomejen dostop | že od 14,99€
Leta 2022 je skoraj vsaka peta enodružinska hiša v Sloveniji imela nameščeno sončno elektrarno oziroma so jo lastniki načrtovali, je pokazala raziskava, ki jo je naročil Arso. Ob rasti števila fotovoltaičnih sistemov na vseh vrstah objektov, ki jo bo v prihodnjih letih spodbudila tudi lani prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, je pomembno njihovo varno delovanje.
To je lahko vzrok za katerega od četrtine lastnikov enostanovanjskih hiš, ki sončnim elektrarnam niso naklonjeni, da se ne odloči zanje. Redke analize pred letom 2020 so sicer nakazovale, da požari zajamejo strehe, na katerih so nameščene sončne elektrarne, in da te lahko spremenijo dinamiko požara na objektu, vendar naj bi se to dogajalo redko, pogosteje na stanovanjskih objektih. Vzroki, ki privedejo do požarov, so različni, so pa povezani predvsem s kakovostjo izvedbe inštalacije (več kot polovica primerov) ter z napakami na opremi.
V Sloveniji je konec lanskega leta delovalo več kot 65.000 sončnih elektrarn s skupno močjo 1,7 gigavata. Od tega je bilo lani nameščenih 592 megavatov, povzema Slovenski portal za fotovoltaiko.
Prenovljena evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb določa, da morajo države zagotoviti takšno zasnovanost stavb, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije na podlagi sončnega obsevanja lokacije, kar omogoča naknadno stroškovno učinkovito namestitev tehnologij sončne energije.
V prihodnjih nekaj letih bo treba sistematično nameščati fotovoltaične sisteme. Tako morajo biti do konca decembra 2026 na vseh novih javnih in nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov, na obstoječih stavbah pa, odvisno od uporabne tlorisne površine, od leta 2027 do konca 2030. Za vse nove stanovanjske stavbe in nova pokrita parkirišča, ki so neposredno ob stavbah, je ta rok do konca leta 2029.
Poleg požara so tveganja za sončne elektrarne povezana z naravnimi pojavi, kot so močan veter, sneg, toča, strela. Največ škode na sončnih elektrarnah povzroči toča, teža snega pa lahko skupaj s težo panelov poškoduje solarni sistem in streho. Streho lahko celo poruši, kajti ni nujno, da so vse strehe zgrajene tako, da prenesejo dodatno težo. Po vsem svetu pa je opaziti tudi vse več tatvin in vandalizma na sončnih elektrarnah, navaja ena največjih globalnih zavarovalnih družb, Alianz.
»Od leta 2013 do konca leta 2023 je bilo največ škod na sončnih elektrarnah zaradi strojeloma, na primer okvara razsmernika, panelov in optimizatorjev. Takšnih je bila več kot polovica vseh škodnih dogodkov. Več kot tretjina škodnih dogodkov je bila povezana s kritji, ki jih ponujamo v okviru zavarovanja požarnih nevarnosti – med temi je bilo največ škod, ki so jih povzročili vihar, udar strele, toča in požar,« pa razmere v Sloveniji opisuje Davor Krušvar iz Zavarovalnice Triglav, kjer zavarovanje sončnih elektrarn ponujajo fizičnim in pravnim osebam približno 15 let.
V zadnjih dobrih dveh letih se je občutno povečal delež škod, ki so nastale zaradi vremenskih pojavov. V neurjih, ki so leta 2023 prizadela Slovenijo, je na sončnih elektrarnah največ škode povzročil viharni veter, ki je odkrival strehe, na katerih so bile nameščene sončne elektrarne. Lani so imeli v zavarovalnici največji škodni dogodek iz zavarovanja fotovoltaike julija, ko je neurje s točo prizadelo območje Slovenske Bistrice.
»Nevarnost za nastanek požara na komponentah sončnih elektrarn so poškodovani moduli, oksidirani spoji na električnih inštalacijah, poškodovane kabelske povezave, pregrevanje razsmernikov in napake na baterijskih hranilnikih električne energije,« v Zavarovalnici Triglav potrjujejo enake izkušnje, kot jih imajo v povezavi s požarnimi nevarnostmi v tujini. Težava se pojavi, ko so ob naštetih komponentah sončne elektrarne še druge gorljive snovi, kot sta ostrešje in strešna kritina, ki se lahko vžgejo. »Nekaj zadnjih študij kaže, da lahko namestitev fotovoltaičnih panelov na strehi povzroči hitro napredovanje požarov, zato je smiselno, da se za sončno elektrarno sklene pogodba o rednem vzdrževanju ter se izvajajo redni pregledi delovanja, tudi s termo kamero,« svetuje Krušvar.
Ljudje se vse bolj zavedajo, kakšno škodo lahko vremenski ekstremi povzročijo na njihovih nepremičninah. Tudi povpraševanje po zavarovanjih sončnih elektrarn v zadnjih letih sledi naraščajočemu trendu njihovega nameščanja, tako na strehah nepremičnin v lasti zasebnih lastnikov kot na poslovnih objektih.
A še vedno kar tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb sploh ni zavarovanih, ocenjujejo v zavarovalnici. Ob naravnih nesrečah, ki se zgodijo pri nas ali v bližnji okolici, se ljudje sicer zavedo, da bi se kaj takšnega lahko pripetilo tudi njim, saj se število sklenjenih zavarovanj nekoliko poveča, a kot poudarja Krušvar, se običajno kmalu vrne na izhodiščno raven.
Na vprašanje, ali je zavarovanje stanovanjske nepremičnine dražje, če ima lastnik na strehi postavljeno sončno elektrarno, odgovarja, da ne. Razen če na zavarovalno polico doda še zavarovanje zanjo – v tem primeru se skupna premija seveda poviša. Za takšno možnost se lahko odločijo lastniki samopreskrbnih sončnih elektrarn, ki so jih postavili na streho svojega stanovanjskega ali počitniškega objekta, na garažo, nadstrešek ali drug pripadajoč pomožni objekt, lahko so tudi samostoječe. Če je sončna elektrarna namenjena proizvodnji in prodaji električne energije, je treba skleniti ločeno zavarovanje.
Z zavarovanjem sončne elektrarne so zaščiteni strešni paneli in tudi vsi sestavni deli, kot na primer podstavki, konstrukcija, krmilniki, števci, dodatno je mogoče vključiti tudi hranilnike električne energije. Zavarovalnica krije škodo, ki nastane zaradi uničenja, poškodovanja ali kraje sončne elektrarne v primeru požara, udara strele, viharja, toče, padca drevesa in drugih nevarnosti, za katere je zavarovan tudi stanovanjski objekt, na katerem je nameščena. Kriti so tudi strojelom inštalacij, obratovalni zastoj, ki nastane zaradi katere od zavarovanih nevarnosti, in tudi odgovornost iz posesti in obratovanja sončne elektrarne; na primer, če veter s strehe odnese kak del inštalacije in poškoduje sosedovo imetje.
Zavarovalnice ugotavljajo, da posamezniki včasih zavarujejo sončno elektrarno po tem, ko je na njej že nastala škoda, ter nato pričakujejo izplačilo zavarovalnine.
»Obravnavali smo primere, ko sta neurje ali toča poškodovala sončne panele, ki niso bili zavarovani. Po dogodku je lastnik sklenil zavarovanje in poskušal zavarovalnici lažno prikazati datum nastanka škodnega dogodka,« je primer poskusa prevare opisal Klemen Radetič iz Zavarovalnice Triglav.
Obravnavali so tudi že primere, ko so lastniki namerno poškodovali sončno elektrarno, in to predvsem takrat, ko so bili paneli že obrabljeni ali blizu izteka življenjske dobe. »Posebnih odstopanj pri prevarah v povezavi s sončnimi elektrarnami sicer ne opažamo. Sheme prevar, ki jih zaznavamo, so prisotne tudi pri zavarovanjih drugih objektov in predmetov,« je dodal Radetič.
»Zavarovancem svetujemo, naj bodo pozorni pri sklepanju zavarovanj, razmislijo naj o izbiri in ustrezni višini kritij glede na lokacijo, posebnosti objekta ter tveganja, ki jim je najbolj izpostavljen. Če ima stranka na objektu sončno elektrarno, priporočamo, da jo ustrezno zavaruje,« pravi Davor Krušvar. Ali fotovoltaike na domači strehi kdaj ni mogoče zavarovati? Sogovornik pojasnjuje, da se zavarovalnica odloča na podlagi podatkov in stanja sončne elektrarne. Zavarovanja praviloma ne ponudijo, če je v slabem stanju, ko na primer ni vzdrževana ali je poškodovana. Večje sončne elektrarne pa si prej ogledajo ter panele pregledajo s termovizijsko kamero.
Lastnikom sončne elektrarne Krušvar svetuje, naj se ob namestitvi pozanimajo, kako ravnati v primeru nesreč oziroma škodnih dogodkov, denimo požara. »Ob priklopu sončne elektrarne lastniki dobijo požarni načrt. Priporočamo, da z njim seznanijo bližnje gasilce, ki bodo v primeru požara pri sebi imeli vse podatke, ki jih potrebujejo. Na vidnem mestu je treba imeti opozorilo, da je na objektu nameščena sončna elektrarna. Poudarjamo tudi pravilno vzdrževanje in monitoring njenega delovanja. Vse o tem ter kako ravnati v primeru nevihte, požara ipd., vprašajmo strokovnjake, ki nam bodo sistem postavili, in si pomembne informacije tudi zapišimo,« svetuje.
Pred vgradnjo je pomembno preveriti ustreznost strešne konstrukcije in kritine. To bo morda treba zamenjati, iz izkušenj še pojasnjujejo v zavarovalnici in dodajajo, da je življenjska doba sedanjih sončnih elektrarn približno 30 let. Med preventivne ukrepe, ki lahko prispevajo k večji varnosti fotovoltaičnega sistema, vštevajo tudi stabilno internetno povezavo do elektrarne. Podjetje, ki jo zgradi, namreč lahko na daljavo spremlja njeno delovanje in morebitne napake takoj zazna, po drugi strani pa lastnik njeno delovanje lahko spremlja prek mobilne aplikacije na svojem pametnem telefonu.
Komentarji