Trajnostna gradnja ima dolgoročne koristi za vse

Za dolgoročni razvoj gradbene panoge je pomembno trajnostno in energijsko učinkovito gradbeništvo. In trendi na področju trajnostne gradnje po svetu se osredotočajo na več ključnih področij, eden od njih je smotrna uporaba energije in materialov.

Gradbeni projekti vse bolj vključujejo energetsko učinkovite zasnove za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in porabe energije, pojasnjuje Katja Malovrh Rebec, vodja Oddelka in laboratorija za gradbeno fiziko na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), in dodaja, da se osredotočajo tudi na inovativne gradbene elemente in sklope.

Eden od ciljnih projektov je tudi novi most na otok Krk

»V gradbeništvu se vse bolj uveljavlja uporaba trajnostnih in recikliranih ter na drugačne načine inovativnih materialov, da bi pripomogli k okoljskim ciljem ter zmanjševanju količine nastalih odpadkov. Vse pogosteje opažamo senzibilnost za uvajanje zelenih gradbenih tehnologij, kot je generiranje elektrike s pomočjo obnovljivih virov, predvidevanje sistemov za zbiranje deževnice in vključevanje zelenih streh.« In kot še poudarja, na trajnostno gradnjo vpliva tudi urbanistično načrtovanje, ki vključuje zelene površine, uporabo prepustnih materialov za upravljanje padavinskih voda in uveljavlja načela trajnostnega oblikovanja v načrtovanju sosesk.

Prednosti za vse

Prednosti trajnostne, inovativne in energijsko učinkovite gradnje so zmanjšanje okoljskega odtisa z uporabo recikliranih materialov in večkratno uporabo gradbenih materialov, energijska učinkovitost, dolgoročna ekonomska koristnost in izboljšana kakovost bivanja. To poudarja tudi Robert Makarin, direktor podjetja CRGP, ki povezuje udeležence v gradbeni panogi in industriji. Strankam dostavljajo rešitve, ki temeljijo na splošni inženirski dobri praksi ter ob razumevanju modernih tehnologij, materialov, procesov, modelov in ekonomij pri implementaciji končnih rešitev. Njihovi naročniki so pretežno iz elektroenergetske panoge, papirne industrije, farmacije, s področja izobraževanja in športa ter infrastrukturni upravljavci.

»Trajnostni materiali in tehnologije lahko izboljšajo kakovost zraka, udobje in zdravje stanovalcev. Nekatere najpogosteje uporabljene rešitve v trajnostnem gradbeništvu so uporaba recikliranih materialov, kot so reciklirani beton, steklo, les in tako dalje, zeleni strešni sistemi za zmanjšanje toplotnega sevanja in odvodnjavanje meteornih vod, sončni paneli za proizvodnjo obnovljive energije, uporaba naravnih materialov, kot so les, glina in slama ter sistemi za zbiranje deževnice in recikliranje vode.«

Pravi, da se naročniki v večini primerov odločajo za trajnostne rešitve v gradbeništvu zaradi več razlogov, vključno z zakonskimi zahtevami, željo po zmanjšanju stroškov obratovanja, skrbjo za okolje in družbeno odgovornostjo. »Naročniki iščejo predvsem rešitve, povezane z dolgoročnim vplivom na zdravje. Pomembno je, da se gradbena industrija usmerja v trajnostno gradnjo, saj ima to dolgoročne koristi za vse vpletene strani.«

Prilagajanje podnebnim spremembam

Katja Malovrh Rebec iz ZAG še spomni, da v praksi vidijo vse več primerov, ko se gradnja prilagaja učinkom podnebnih sprememb, več se razmišlja tudi o gradnji, odporni na ekstremne vremenske pojave in segrevanje mest. »Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja povpraševanje po stavbah, ki so dostopne in primerne za starejše ljudi, vedno bolj poudarjamo tudi ergonomsko zasnovo in bivalna okolja, osredotočena na ljudi. Pri tem so nam v pomoč prebojna spoznanja na podlagi nosljivih senzorjev, ki postajajo naš vsakodnevni spremljevalec,« še pravi.

Mlade v gradbeništvo pritegne nesluteni razvoj tehnologij

In kot iz izkušenj dodaja direktor CRGP Robert Makarin, lahko gradbena industrija z združevanjem inovativnih materialov, naprednih tehnologij, trajnostnih pristopov in interdisciplinarnega sodelovanja postane bolj pripravljena na izzive prihodnosti in pripomore k trajnostnemu razvoju družbe in okolja. »V družbi CRGP vidimo veliko oviro v trenutno oblikovanih podrobnih prostorskih pogojih, ki se tradicionalno v večini primerov opirajo na lokalno arhitekturo, na primer pogoj dvokapnih streh, kar močno ovira implementacijo rešitev, ki bi bile kos prihodnjim desetletjem in podnebnim spremembam.«

Dodaja, da je za obvladovanje izzivov prihodnjih desetletij v gradbeništvu treba oblikovati in graditi stavbe ter infrastrukturo, ki so pripravljene na spremembe, upoštevajo najnovejša tveganja, uporabljajo nove materiale in napredne tehnologije ter so trajnostne in energetsko učinkovite. »Pri oblikovanju in gradnji stavb ter infrastrukture je treba upoštevati podnebne spremembe in njihov vpliv na okolje, potrebo po prilagajanju na ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave, suše, neurja in tako dalje. To vključuje uporabo odpornih materialov, načrtovanje ustreznega odvodnjavanja in uporabo naprednih tehnik za zmanjšanje tveganj. Razvoj in uporaba novih materialov, kot so bio ter pametni materiali, aerogeli in tako dalje, lahko omogočajo gradnjo bolj trajnostnih, energetsko učinkovitih in inovativnih stavb. Ti materiali lahko pripomorejo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, izboljšanju energetske učinkovitosti ter povečanju trajnosti in vzdržljivosti konstrukcij.«

Napredne tehnologije

Direktor CRGP Makarin še pojasnjuje, da integracija naprednih tehnologij, kot so pametni sistemi upravljanja stavb, senzorji za spremljanje energetske učinkovitosti, avtomatizacija gradbenih procesov, 3D-tiskanje stavb, virtualna resničnost in internet stvari, podpirajo optimizacijo gradbenih projektov, zmanjšujejo čas gradnje, izboljšujejo kakovosti ter znižujejo stroške obratovanja. »Trajnostno in energetsko učinkovito gradbeništvo, ki upošteva načela krožnega gospodarstva, je ključno za obvladovanje izzivov prihodnjih desetletij. Ne smemo pozabiti na sodelovanje med strokovnjaki, kot so arhitekti, inženirji, urbanisti, okoljski strokovnjaki, tehnološki inovatorji in drugi, ki lahko prispevajo k celovitim in inovativnim rešitvam.«