Za poklic je treba navduševati že osnovnošolce

V slovenskem gradbeništvu je zaposlenih 17 odstotkov več oseb kot pred petimi leti, podjetja pa ves čas iščejo nove delavce. V Evropi bomo do leta 2035, tudi zaradi upokojevanja, predvidoma potrebovali najmanj sedem milijonov kadrov v panogi. Navduševanje mladih za te poklice, povezovanje z njimi že v času šolanja in vlaganje v razvoj sodelavcev so ključni za zagotavljanje delovne sile v prihodnje.

Zagotavljanje kadra je eden največjih izzivov, s katerimi se spopadajo podjetja v gradbeništvu. Z najrazličnejšimi ukrepi poskušajo pokriti aktualne potrebe ter hkrati tkati povezave s potencialnimi zaposlenimi v prihodnje. »Zaposlujemo domačo in tudi tujo delovno silo, ki je na voljo, intenzivno štipendiramo, interno šolamo gradbene delovodje (prekvalifikacije), z izboljševanjem materialnih pogojev za zaposlene povečujemo zanimivost podjetja in tudi panoge,« naštevajo ukrepe v Kolektorju CPG.

Ugled panoge med mladimi se v zadnjih nekaj letih izboljšuje, kar se kaže v pozitivnem trendu vpisa na vseh stopnjah šolanja in tudi v tem, da se vpisujejo mladi, ki jih ti poklici res zanimajo in jih veselijo. Teh trendov v gospodarstvu pri zaposlovanju večinoma sicer še ne občutijo, opažajo pa, da je več zanimanja med mladimi. V Kolektorju CPG pojasnjujejo, da obstaja zelo velika razlika v velikosti generacije, ki se upokojuje, v primerjavi z mlado generacijo, ki prihaja na trg dela.

Tudi statistično ni mogoče, da bi v celoti nadomestili upokojene generacije z mladim kadrom iz domačih izobraževalnih programov. »Samo pri gradbenih inženirjih so dejstva za področje celotne Slovenije jasna: v prihodnjih nekaj letih bo število domačih gradbenih inženirjev, ki se bodo izšolali na naših fakultetah, komajda dosegalo tretjino tistih, ki se bodo upokojili,« poudarjajo.

Prednosti praktičnega dela med šolanjem

Za to, da bi gradbeništvo približali mladim, je pomembno, da se čim prej z njim spoznajo, da vedo, kako deluje v praksi. Zato je povezovanje podjetij in izobraževanja nujno in dobrodošlo za vse. Pri tem ne gre samo za sodelovanje s šolami – od srednjih šol do fakultet –, ki izobražujejo gradbenike. V Kolektorju CPG pravijo, da pozornost usmerjajo tudi k osnovnošolskim otrokom, kjer je namen predvsem vzbujati zanimanje za panogo.

Tako organizirajo oglede gradbišč za osnovnošolce, odzivi pa so zelo pozitivni. »To nas zelo veseli. Gradbeništvo je panoga, v kateri so sadovi tvojega dela vidni. Čeprav ni vedno lahko, je vsak član gradbene ekipe ponosen, da je na objektu pustil svoj pečat. Malokaj se lahko primerja s poklicnim zadovoljstvom ekipe v trenutku, ko se konča viadukt, prebije predor ali namesti smrečico vrh stavbe,« opisujejo v podjetju, kjer imajo dobro stkane vezi tudi s šolami in fakultetami iz stroke.

Mlade v gradbeništvo pritegne nesluteni razvoj tehnologij

Želijo si sicer, da bi bilo sodelovanja še več, nekaj možnosti za izboljšanje vidijo v aplikativnosti študija. Pojasnjujejo, da študenti gradbeništva poleti delajo prek študentskega servisa na gradbiščih kot pomočniki inženirjem. »Če v štirih letih delaš mesec ali dva na gradbišču, si na začetku poklicne poti v veliki prednosti,« poudarjajo in dodajajo, da od svojih štipendistov pričakujejo, da poleti najmanj nekaj tednov delajo pri njih prek študentskega servisa, saj to precej pripomore k njihovemu razvoju. S takšnim delom med izobraževanjem mladi skrajšajo pripravništvo po zaposlitvi, in kar je še posebej pomembno, dojemajo študij veliko bolj aplikativno in manj abstraktno.

Štipendiranje in karierna rast

Spodbudno je, da je v zadnjih letih kadrovsko štipendiranje spet v vzponu, saj je to tudi priložnost za spoznavanje potencialnega zaposlenega po končanem šolanju z delodajalcem, omogoča boljšo pripravo na poklicno pot in ne nazadnje s spoznavanjem pestrosti dela v nekem podjetju pripomore k temu, da štipendist ugotovi, kaj ga najbolj veseli. V Kolektorju CPG pojasnjujejo, da vsako leto povečajo skupino štipendistov za šest do deset novih. Uspešni so pri štipendiranju inženirjev, večji izzivi so povezani s štipendiranjem srednješolcev, kjer je še prostor za izboljšanje. Prednostno štipendirajo vse kadre, ki so povezani z gradbeništvom, v predvsem inženirje gradbeništva. Ugotavljajo, da mlade najbolj pritegnejo veliki in zanimivi projekti, pa tudi ekipni duh, ki je značilen za gradbišča.

»Pozitivni medosebni odnosi so temelj zadovoljstva pri vsakem delu in v gradbeništvu je tega veliko. Ključen pa je vedno mentor. Trudimo se, da so mentorji po eni strani strokovnjaki, po drugi pa vodje v pravem pomenu besede. Vodje, ki študenta vzamejo za svojega in ga uvedejo tako v strokovnem kot obče življenjskem smislu. Poleg stroke je psihologija vodenja ena najpomembnejših kompetenc, potrebnih za uspešno vodenje gradbišča,« dodajajo.

Na splošno so zanimivi, strokovno zahtevni in pomembni projekti močan magnet za zaposlitev v gradbeništvu. Med njimi še posebej izstopa gradnja večjih mostov in viaduktov, ki od nekdaj velja za kraljevsko kategorijo v tej industriji.

Zrasli smo v resno podjetje, ki se ne prestraši nobenega predora

Hkrati pa je tistim, ki si želijo poklicnega razvoja – teh so delodajalci še posebej veseli –, zelo pomembno, da imajo to možnost. Torej, da lahko strokovno rastejo na zanimivih projektih. »Z mladimi gradbenimi inženirji izvajamo karierni načrt, ki se začne z mentoriranim pripravništvom, trajajočim do leta dni, kar v prihodnjih dveh letih pripelje do strokovnega izpita. Ta je prva velika prekretnica v karieri,« opišejo prve korake mladih inženirjev. V podjetju se veliko ukvarjajo tudi z njihovimi kompetencami, sposobnostmi in osebnostjo, vedno izpolnjujejo cilj, da inženir opravlja delo, ki mu je v veselje, ter je tako njemu kot podjetju v zadovoljstvo.

V podjetju poudarjajo, da veliko pozornosti namenjajo tudi internim izobraževanjem. Pomembno je predvsem z vidika prenosa znanja med zaposlenimi, razvoja ekipnega duha in tudi zaradi sledenja številnim zakonodajnim novostim.