Eden od ciljnih projektov je tudi novi most na otok Krk

Hrvaška postaja vse pomembnejši gradbeni trg tudi za slovenske gradbince. Južna soseda izvaja večje in zahtevne infrastrukturne projekte, ki jih njihovi domači izvajalci ne zmorejo. S tem se odpira prostor tudi za slovenske, denimo skupino Kolektor Construction.

Kolektor CPG doma gradi drugi tir med Koprom in Divačo ter izvaja še nekatere druge večje projekte, denimo rekonstrukcijo kontejnerskega terminala v Luki Koper, pred njim je tudi remont jedrske elektrarne v Krškem. Po mnenju direktorja Kolektorja CPG Kristjana Mugerlija bo, če ne bo zapletov, gradbeništvo imelo stabilne prihodke, se bo pa spremenila struktura del: »Verjetno bo kakšna kanalizacija manj, pa več projektov na železnici, razširitve in novogradnje avtoceste, saj je bil v zadnjih desetih letih narejen samo odsek do Gruškovja. Z gradbenega vidika pa je mati vseh projektov drugi blok jedrske elektrarne, če bo referendum uspešen. Zato pozivam tehnično nadarjene dijake, naj se vpišejo na gradbeništvo, ker se bo v prihodnje še veliko delalo.«

Zrasli smo v resno podjetje, ki se ne prestraši nobenega predora

Štiri večja gradbišča tudi na Hrvaškem

Kolektor CPG in tudi Kolektor Koling, ki skupaj sestavljata skupino Kolektor Construction, sta prisotna tudi na Hrvaškem. Kolektor ima tam štiri večja gradbišča. To so skoraj deset kilometrov dolga obvoznica Novi Vinodolski, ki je večinoma del trase nove avtoceste med mostom za otok Krk, Senjem in Žuto Lokvo. Pri tem projektu so opravili okoli petino del. Na trasi sta tudi 834 metrov dolg predor s servisno cevjo ter dober kilometer dolg viadukt, ki se bo vil več kot 50 metrov nad tlemi.

Drugo večje gradbišče, ki se zaključuje, je izboljšanje infrastrukture v pristanišču Reka. V tem imajo večje gradbišče, ki se razvija, tudi gradnjo multimodalne platforme za Maersk, ki je koncesionar kontejnerskega terminala v reški luki. Izvajajo tudi aglomeracijo (vodovod, kanalizacija, optika in druga oskrbna infrastruktura) na otokih Cres in Lošinj. »To so štiri večje pogodbe. Pogodbi za Maersk in za gradnjo obvoznice Novi Vinodolski sta vredni več kot 50 milijonov evrov, ostali dve pa med 20 in 30 milijoni evrov,« pravi Kristjan Mugerli.

Hrvaški železniški projekti so ocenjeni na milijarde evrov, a marsikaj je treba narediti tudi na avtocestnem križu. FOTO: Kolektor CPG

Kolektor je lani zaključil gradnjo državne ceste, ki povezuje pristanišče Reka z obvoznico in razcepom Škurinje. Ta velja za najdražjo cesto na Hrvaškem, saj je, kot so poročali hrvaški mediji, dolga skoraj tri kilometre, stala pa je okoli 70 milijonov evrov oziroma 21,8 milijona evrov na kilometer. Skoraj celotno cesto sestavljajo predori, viadukti, zgradili pa so tudi nadvoz za vlake.

Prihodki na Hrvaškem se bodo povečevali

Skupina Kolektor Construction na Hrvaškem ustvari okoli desetino letnih prihodkov, ta delež pa se bo v prihodnje predvsem zaradi gradnje prometne infrastrukture še povečeval, je še povedal Kristjan Mugerli.

Dela slovenskih izvajalcev na Hrvaškem bodo letos okrepila tudi slovenski izvoz. Analitska služba Gospodarske zbornice Slovenije pričakuje, da se bo izvoz blaga letos povečal za 3,5 odstotka, storitev pa za sedem odstotkov, predvsem zaradi ugodnih trendov v transportu in turizmu ter v gradbeništvu zaradi rasti opravljenih gradbenih del slovenskih izvajalcev v tujini.

Vlagajo predvsem v železniške projekte

Na Hrvaškem v ospredje postavljajo predvsem železniške projekte, v prihodnjih desetih letih načrtujejo, da bodo v tire vložili 6,2 milijarde evrov. Trenutno vodijo 27 velikih projektov obnove in modernizacije železniške infrastrukture, od tega jih 17 sofinancira Evropska unija. Med predvidenimi projekti je tudi gradnja nove nižinske proge med Reko in Zagrebom, ki obsega več projektov, končana pa naj bi bila v prihodnjih desetih do dvanajstih letih.

Skoraj deset kilometrov dolga obvoznica Novi Vinodolski je večinoma del trase nove avtoceste med mostom za otok Krk, Senjem in Žuto Lokvo. FOTO: Kolektor CPG

Hrvaški železniški projekti so ocenjeni na milijarde evrov, »predvsem govorim o novi povezavi reškega pristanišča z Zagrebom, marsikaj je treba narediti tudi na avtocestnem križu«, še pove Mugerli. Hrvaška vlada je napovedala tudi gradnjo novega mostu na otok Krk. Se bo Kolektor, ki je pravkar končal viadukt Vinjan na trasi drugega tira, potegoval za ta posel? »Gotovo se bomo potegovali za izvedbo takega mosta. Mislim, da se ne bomo ustrašili, da bi bil za nas prezahteven. Seveda je ta most na Krk še za stopnjo zahtevnejši, dolžina in razponi so daljši, kar zahteva nove tehnologije. Vendar pa je naša želja, da bi bil tudi ta projekt eden od naših ciljnih,« odgovarja Kristjan Mugerli.

Hrvaška gradbena operativa je slabše razvita od slovenske. Ali je to priložnost ali težava? »Za osvajanje trga je to zagotovo priložnost, saj se lažje pozicioniraš. Ker pa je njihov trg malo podhranjen, z manjšo operativo in s posameznimi gradbenimi podjetji, ki bi lahko izvajala kompleksne infrastrukturne projekte, si lahko bolj konkurenčen, malo več je prostora. Cene na hrvaškem trgu so ponekod nižje, tudi zato, ker so hrvaški naročniki manj zahtevni od slovenskih. Ne govorim o kakovosti izvedbe, a predpisani standard, nivo doseganja trajnosti so na Hrvaškem nižji kot pri nas. Zato je tudi cenejše. Mi pa smo navajeni na slovenski standard, zato smo morda včasih preveč kakovostni, kar je ovira pri tem, ko se boriš za pridobitev projekta,« odgovarja direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli.

Po njegovem mnenju so prodajne cene v gradbeništvu na Hrvaškem zaradi standardov nekoliko nižje kot v Sloveniji, medtem ko so cene materialov in goriva enake, pa tudi med plačami zaposlenih ni bistvene razlike. Seveda pa ima slovensko gradbeno podjetje na Hrvaškem zaradi oddaljenosti višje operativne stroške.