Mlade v gradbeništvo pritegne nesluteni razvoj tehnologij

Ta in prihodnji konec tedna na srednjih šolah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Zanimanje za tiste, ki izobražujejo bodoče gradbenike, se v zadnjih letih krepi. Kot se strinjajo tako v šolstvu kot gospodarstvu, prizadevanje za izboljšanje ugleda panoge po zadnji finančni krizi in promocija tehničnih poklicev prinašata sadove, pomemben pa je tudi prispevek tehnologij, s katerimi delo na gradbiščih postaja še bolj vznemirljivo.

Negativni trend vpisa se obrača navzgor, ugotavljajo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) in na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA). Na FGG dodajajo, da imajo letos največ vpisanih študentov v zadnjih letih, na obeh prvostopenjskih študijih gradbeništva, tako na univerzitetnem kot visokošolskem strokovnem, pa so vsi vpisani študentje izbrali študij kot prvo željo.

Dekan FGPA Andrej Ivanič je porast zanimanja študentov prikazal na primerjavi vpisa v študijskem letu 2017/18 in v lanskem. Pred petimi leti se je na razpisanih 60 mest visokošolskega strokovnega programa vpisalo 26 študentov, lani 64, na univerzitetnega pred petimi leti 16 in lani 41, razpisanih je bilo 50 mest; v obeh letih je bilo razpisanih 60 mest, na 20 mest univerzitetnega programa Gospodarsko inženirstvo pa se je lani vpisalo 21 študentov, pred petimi leti devet.

Kljub rasti je diplomantov še premalo

Povpraševanje po strokovnjakih v praksi se z nekajletnim zamikom pokaže tudi pri vpisu, pojasnjujejo na fakultetah, pri tem pa poudarjajo, da število diplomantov ne zadostuje potrebam v praksi, tako rekoč vsi so takoj zaposljivi. V prihodnjih letih se bo upokojilo veliko več pooblaščenih inženirjev gradbeništva, kot jih magistrira, in v kratkem času jih bo manjkalo nekaj sto.

»Po gradbenih aferah pred približno 15 leti stroka v očeh javnosti spet pridobiva zasluženi ugled. Gradbeniki in vodarji so kvalificirano posegli v pogovore ob lanskih naravnih nesrečah in pokazali nekaj bleščečih dosežkov v svetovnem merilu, ki upravičeno pritegnejo pozornost dijakov in njihovih staršev,« zatrjujejo na FGG.

Inženirstvo je odgovoren in kreativen poklic, ki ponuja številne izzive in omogoča delo na konkretnih in vsak dan novih problemih, zaposleni v gradbeništvu ustvarjajo osnovne in za večino ljudi samoumevne dobrine: varno, odporno in trajnostno naravnano okolje infrastrukture in stavb, ki celotni družbi omogoča udobno življenje. V spremenjenih klimatskih razmerah bo to še dodaten izziv, ki se ga mladi vedno bolj zavedajo.

Dekan FGPA, kjer so oblikovali tudi komisijo za promocijo študija in poklicev s področja graditeljstva, dodaja, da se je ugled panoge bistveno povečal tudi zaradi ugodne gospodarske klime in izvajanja velikih infrastrukturnih projektov pa tudi zaradi zavedanja mladih, da je bilo graditeljstvo gonilna sila razvoja človeške civilizacije in bo obstajalo in se razvijalo tudi v prihodnosti. Po njegovem mnenju mlade pritegnejo tudi nesluteni razvoj tehnologij gradnje in gradbenih materialov v zadnjem desetletju, neskončne možnosti razvoja in napredka ter zaposljivost v širokem spektru dejavnosti. Pomembno vlogo imajo tudi izobraževalni programi in okolje ter razmere, v katerem jih izvajajo, z vključevanjem študentov v nacionalne in mednarodne projekte vred.

Promocija se obrestuje

Aktivnosti za promocijo gradbene panoge in tehničnih, strokovnih poklicev ter inženirstva na splošno, ki jih v zadnjih letih pospešeno izvajajo tako posamezne fakultete in srednje šole kot tudi pristojne državne institucije, druge organizacije in gospodarstvo, prinašajo rezultate, »uspelo nam je povečati zanimanje za poklice s področja gradbeništva«, pravi tudi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Poudarja pa, da večji izziv ostajajo področja, ki zahtevajo manj kvalificirane in tudi obrtniške kadre. »Mladi si morajo predstavljati, kaj določen poklic pomeni v praksi, kako se izvaja,« meni in dodaja, da bodo v okviru aprilskega mednarodnega sejma graditeljstva v Gornji Radgoni organizirali tako imenovano obrtno ulico in poskrbeli za to.

Med srednješolci tudi odličnjaki

Nada Šmid, ravnateljica kranjske srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole, prav tako opaža razliko v pogledu na gradbeno panogo glede na stopnjo šolanja: »Tisti, ki so vpisani v srednje strokovne programe, pravijo, da so se vpisali, ker jih to veseli, ker vidijo možnost napredka, ker imajo doma podjetje, ker menijo, da bi lahko zelo hitro dobili zaposlitev. Na drugi strani med dijaki srednje poklicne ravni še vedno prevladuje miselnost, da je to umazano delo, in je zanimanja manj.« To potrjujejo tudi podatki o vpisih na srednješolske programe različnih smeri.

A kot ugotavlja sogovornica, se odnos do poklicev na splošno zaradi promocije v zadnjih petih letih zelo spreminja. Če je pred nekaj leti še prevladovalo mnenje, da je edino prav, da se otrok vpiše v gimnazijski program, zdaj ni več tako. V Kranju je letošnje šolsko leto četrto po vrsti, ko so zapolnili vsa razpisana mesta, pri čemer je jasen tudi trend, da se vpisujejo vedno boljši dijaki.

»Vidimo, da se res vpisujejo zaradi poklicnega interesa. Poleg naštetega jih pritegne tudi to, da lahko s svojim znanjem ustvarjajo oprijemljive stvari, in gradbeništvo zagotovo ni abstraktno, ampak je zelo aplikativno. Na triletnem programu imamo tudi odlične dijake; tudi dekleta, med katerimi smo lani imeli zlato maturantko. Prav tako se zmanjšuje osip. Pred nekaj leti je na primer od 16 vpisanih v prvi letnik program končalo pet, šest dijakov, zdaj je delež približno 70-odstoten, uspešno končajo tudi cele skupine,« je zadovoljna Nada Šmid. Ugotavlja sicer, da si včasih mladi pri izbiri šole slabo predstavljajo, da gre za tehnični program, pri katerem sta pomembni razumevanje in znanje fizike in matematike.

»V okviru izobraževalnega programa poskušamo slediti trendom v panogi, je pa to kar zahtevno, saj so spremembe hitre in intenzivne. Konferenca, ki smo jo imeli na temo modernizacije poklicnega izobraževanja, me navdaja z optimizmom, da se bodo stvari na tem področju spremenile, da bomo poskušali v šolski prostor lahko pripeljati čim več tega, kar se dogaja na trgu. Predvsem s področja digitalizacije, brez katere si gradbeništva v prihodnjih desetih letih ne predstavljam. Dijake se trudimo opolnomočiti na tem področju, pri delu uporabljajo profesionalne aplikativne programe. In to je tudi tisto, kar jih, vsaj gradbene tehnike, navdušuje, pritegne. To jim je blizu in v to smer bo treba zavihati rokave,« poudarja.