Medijska hiša Delo poslovno kampanjo Javne investicije v gradbeništvu zaključuje danes v Portorožu s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom, ki ga soorganizira hrvaški Jutarnji list. Udeležence bosta nagovorila tudi slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Pozdravna nagovora pa imata Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in Ana Hanžeković Krznarić, članica uprave Hanza media.

Petrič je izpostavil Ano Hanžeković Krznarić, s katero sta se pred meseci dogovorila, da bi pristopila k tej organizaciji in poskušala podobne poslovne konference organizirati enkrat v Sloveniji drugič pa ne Hrvaškem. »Kot vidite, nama je letos to uspelo organizirati, seveda ob pomoči uredniške skupine tako na Delu kot na Jutranjem listu.«

Gradbeništvo je panoga, ki je izrazito atipična in je za vsako nacionalno ekonomijo potrebna in nujna, je poudaril Petrič: »Predvsem pa so za to panogo potrebna podjetja, ki imajo ustrezne reference, ustrezno opremo in so tudi finančno v stanju izpeljati zahtevane investicije in projekte, tako na področju nizkih kot visokih gradenj.« Direktor medijske hiše Delo je spomnil na leto 2010, ko je Slovenija imela tri velike poslovne sisteme. »Bila je kriza – se vsi dobro spominjamo – in ta kriza je v tistem trenutku povzročila različno stališče, mnenje v slovenski politiki in tudi v bančnem sistemu. To vam lahko povem s prve roke, ker sem bil nadzornik Nove Ljubljanske banke in takrat so nekateri, tudi makroekonomisti z ekonomske fakultete, odločali o tem, ali se gradbenim podjetjem daje garancije ali ne, ali se dajo krediti ali ne. Njihovo mnenje je prevladalo. Tako so vsi trije poslovni sistemi bankrotirali,« je opisal Petrič, ki je takrat zagovarjal, da bi vsaj Primorje ostalo, vendar je bil pri tem v manjšini in zato ni uspel. »Primorje smo kasneje kupili kot Cestno podjetje Gorica in je danes sestavni del našega podjetja Kolektor Koling.«

Gradbeništvo je na začetku

Petrič je v tem smislu poudaril, da mu je škoda teh poslovnih sistemov. Kot pojasnjuje, smo potrebovali deset let, da smo zgradili ne enake poslovne sisteme, ampak poslovne sistem, ki so manjši. Pa vendarle ima Slovenija gradbeno operativno in inženiring, ki lahko izvaja tudi zahtevne investicije, a za to smo potrebovali deset let. »Danes, dvanajst let po tistem, kar se je dogajalo leta 2010, imamo podobno situacijo. Imamo krizo, ki je ni povzročila Slovenija, ampak je prišla od zunaj do Slovenije, ta kriza pa je povzročila težave v tako imenovanem poslovnem svetu in vpliva na to, da so se vhodni stroški gradbeništva in ostale industrije izredno povečali. Ne verjamem, da lahko gradbeništvo to brez ustrezne finančne, ali pa če hočete soglasja investitorjev, to tudi preživi,« je dejal Petrič.

Kolektor ima, tako Petrič, entitete: »Entiteta mobility, kjer smo sedemdeset odstotkov povečanja cen že pokrili z vsemi kupci globalno. Entiteto energetiko, kjer smo sedemdeset odstotkov potreb že pokrili z vsemi našimi kupci. Seveda v gradbeništvu pa smo na začetku,« je spomnil, in dodal, da je današnji forum namenjen tudi razumevanju sprememb, ki so se zgodile in se še dogajajo. »To pravim, ker so naša gradbena podjetja sposobna trajnostne gradnje, uporabe ljudem prijaznih materialov, kar je pomembno za dolgoročno gradbeno panogo.«

Sinergija med državama

Ana Hanžeković Krznarić je v svojem nagovoru izpostavila vlogo obeh medijskih hiš, ki organizirata poslovni forum: »S ponosom želim poudariti, da sta to dve največji medijski hiši, ki sta v hrvaškem in slovenskem lastništvu. Povezuje nas veliko znanja, nam pa manjkajo ljudje. Naloga vseh nas je, da najdemo trajnostne načine, kako ljudi zadržati pri nas ter pritegniti nova znanja in dobre kadre iz regije in sveta. Opolnomočenje gospodarstva je mogoče le z odličnimi ljudmi.« Kot nadaljuje Hanžeković Krznarićeva, so kadri tudi ena od tem današnjega foruma, dotaknili pa se bodo še javnih investicij, ki je v strateškem interesu Hrvaške, predpostavlja pa, da je enako v Sloveniji.

Prisotnost ključnih političnih predstavnikov in poslovnikov obeh držav kaže, da je forum izveden v sinergiji, s tem se začenja tudi menjava znanja, potenciala in perspektive, kar bo ustvarjalo dodano vrednost, je še prepričana Hanžeković Krznarićeva.

Jernej Vrtovec pravi, da ministrstvo za infrastrukturo vodi z motom infrastruktura pomiri ljudi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vrtovec: Hvala sektorju gradbeništva za požrtvovalnost

Goste je pozdravil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je poudaril, da so si ob prevzemu mandata na ministrstvu zastavili moto: infrastruktura pomiri ljudi. »Kaj to pomeni? To pomeni, da ne glede na regijske razlike, ne glede na vse komponente znotraj države je pomembno, da se infrastruktura razvija enakomerno, dosledno. Temu so sledili tudi naši proračuni v Sloveniji, ki smo jih takoj na začetku popravili in zastavili. Proračun v letošnjem letu znaša rekordno vrednost v okviru ministrstva za infrastrukturo. 1,27 milijarde evrov. Toliko kot se danes namenja finančnih sredstev za razvoj infrastrukture, se še v zgodovine Slovenije ni,« je izpostavil Vrtovec.

Minister je dogodek izkoristil tudi za zahvalo za požrtvovalnost gradbenega sektorja. Kot je dejal, so v ključnem trenutku, ko je bilo v Sloveniji vse zaprto, rekli, da gradbeništvo mora delati naprej, saj ima multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo. »Ko še nismo vedeli, kaj koronakriza dejansko prinaša, kaj covid je, takrat marca 2020, smo rekli, dodatno moramo pognati gradbeništvo naprej, zagotoviti dodatna sredstva, kajti preostalo gospodarstvo je dobesedno bilo zaprto za štirinajst dni, tri tedne, en mesec. Takrat ste povlekli voz naprej, zato moja iskrena zahvala vam, vašim delavcev, tistim, ki vodijo projekte, da ste kljub problemu covid krize vztrajali in ste takrat vlekli slovensko gospodarstvo, podizvajalce, da so vsi lažje preživeli.«

Primarno je zagotoviti dobro železniško infrastrukturo

Vrtovec je pregledal svoj mandat, pri čemer je izpostavil tri ključne infrastrukturne projekte. »Drugi tir, ki ga nujno potrebujemo za razvoj slovenske logistike, za razvoj Luke Koper. Tretja razvojna os in navsezadnje tudi predor Karavanke. Vlagamo velika sredstva tudi v razvoj železniške infrastrukture in pri tem ne delamo nobenih razlik. Enakomeren razvoj železniške infrastrukture je nujen, če želimo narediti zeleni prehod, o katerem danes govori celotna Evropa in je nujno potreben, ne zaradi nas samih, ampak zaradi naših zanamcev, zaradi naših otrok. Če ne bomo imeli razvite močne železniške infrastrukture, bo vse zaman. Koliko vlagamo? Če je bilo pred mojim mandatom v proračunu rezerviranih nekaj več kot 300 milijonov evrov, smo zdaj na številki 550 milijonov evrov finančnih sredstev, plus vsa evropska sredstva in sredstva iz sklada za obnovo in razvoj. Zlasti smo v lanskem letu učinkovito uporabili ta sredstva pri prenovi železniške infrastrukture od Ljubljane do Brezovice in zdaj se bosta prenavljala še oba tira od Brezovice do Ljubljane,« razlaga minister.

Enakomernega razvoja Slovenije ne bo, je še dodal Vrtovec, če enakomerno ne bomo razvijali cestne infrastrukture. Kot nadaljuje, so ta širom po Sloveniji v slabem stanju in potrebujejo prenovo. Na ministrstvu zato ne pristajajo na klice dela slovenske politike, da se opusti vlaganje v cestno infrastrukturo. »To se je dogajalo v preteklosti, ko so bili proračuni takšni, da nismo mogli zagotoviti niti tekočih sredstev za obnovo cestne infrastrukture. In ceste so bile poškodovane še bolj. V cestno infrastrukturo, zlasti na podeželju, je treba dodatno vlagati, zaradi tega, ker hrepenimo po tem, da imamo decentreliziran razvoj Slovenije,« je pojasnil.

Hrvaška zaključuje enega največjih infrastrukturnih projektov v zadnjem času. Most na Pelješac je danes tudi simbol infrastrukture pri južnih sosedih. FOTO: Matija Djanjesic/Cropix

Hrvaški investicijski cikel ustvari razvojno in pozitivno klimo po celotni državi

Zbrane je nagovoril tudi hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković, ki je poudaril pomembnost teme, o kateri razpravljamo. »Prihodnja gradnja infrastrukture in veliki infrastrukturni projekti so zaznamovali tako moj mandat ministrovanja na Hrvaškem kot tudi mandat Jerneja v Sloveniji, v zadnjih dveh letih, kolikor je na položaju ministra za infrastrukturo. Živimo v zahtevnih časih, v časih, ki so – strinjam se z g. Stojanom – bila zaradi krize težka v 2009 in 2010. Po vsem tem času okrevanja, ko bi lahko prišli na predkrizno raven in črpali evropska sredstva ter ozdravili in okrepili sektor gradbeništva tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, je na žalost prišla pandemija. Ta je v prvem delu paralizirala večji del trgovskih dejavnosti, zadnje razmere, ki se odraža na evropskih tleh – vojna v Ukrajini in motnje na trgu, ki so v tem trenutku še take, da niti ne vemo njihove razsežnosti. Nam pa motnje zagotovo že otežujejo izvedbo infrastrukturnih projektov, tako že dogovorjenih kot novih projektov. Današnja konferenca je tako priložnost, da z ljudmi, ki poznajo problematiko, izmenjajo izkušnje in s tem pripomorejo državi, ki je zdaj na potezi. Ta mora zdaj narediti vse, da se infrastrukturni projekti, ki se izvajajo v Sloveniji in na Hrvaškem, tudi zaključijo in seveda, da še močnejši krenemo v smeri večjih investicijskih ciklov,« je povedal hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo.

Kar se tiče Hrvaške, razlaga Butković, v cestno infrastrukturo danes vlagajo okoli 25 milijard kun, kar je 2,5 milijarde evrov. To je obenem eden največjih investicijskih ciklov od gradnje avtocestne mreže na Hrvaškem. Pri tem so na Hrvaškem jasni, da gre velika zahvala evropskim sredstvom, vendar je pri tem tudi država skozi državni proračun, s prestrukturiranjem ter zagotavljanjem ugodnih obrestnih mer, odprla možnost novim investicijam, kreditom in koncesijam. »Investicijski cikel, ki se izvaja pri nas, je ustvari razvojno in pozitivno klimo v celotni državi, kar je dobro. V preteklem letu smo zaključili del istrskega ipsilona, ki se gradi še naprej, in smo pred zaključkom največjega infrastrukturnega projekta na Hrvaškem v zadnjem času. Tukaj bi se rad zahvalil slovenskemu projektantu g. Pipenbaherju, ki je, skupaj s pokojnim Juretom Radićem, eden od avtorjev mostu na Pelješac. Ta je danes simbol infrastrukture na Hrvaškem,« je še dejal Butković.

Država kot nosilec koncesij

Na okrogli mizi z naslovom Gradbeništvo kot regijski povezovalec, ki jo bo moderiral dolgoletni voditelj informativnih oddaj Televizije Slovenija Slavko Bobovnik, bodo sodelovali direktorji slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij: Kristjan Mugerli (Kolektor CPG), Janez Škrabec (Riko), Blaž Miklavčič (GH Holding), Veljko Nižetić (Strabag Hrvaška), Sanjin Purić (GP Krk) in Josip Škorić (Hrvatske ceste).

Zatem bo sledil prvi panel z naslovom Država kot nosilec koncesij in pomen mednarodnega povezovanja pri pridobivanju EU-sredstev. Na njem bo vlogo države kot nosilca koncesij predstavila Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo; vire in prioritete sredstev EU na področju gradbenih investicij pa bo predstavil dr. Mojmir Mrak, profesor Jean Monnet Chair, z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Mag. Pavle Hevka, generalni direktor 2TDK, pa bo govoril o pridobivanju EU-sredstev na področju gradbenih investicij s primeri dobrih praks. Predstavitvam bo sledila kratka diskusija, ki jo bo moderiral Nejc Gole, namestnik urednika Delove gospodarske redakcije.

Kakšna je prihodnost razvoja gradbene panoge

O tem, kako vidijo prihodnost razvoja gradbene panoge, pa bodo razpravljali ključni menedžerji gradbenih podjetij v regiji: Iztok Polanič, predsednik uprave Pomgrada, Marko Trampuž, direktor divizije Kolektor Gradbeništvo, Martin Gosenca, predsednik uprave CGP Novo mesto, Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonit Anhovo, Sanjin Purić, predsednik uprave GP Krk, in Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS.

Na tretjem panelu o vplivu digitalizacije na razvoj gradbene panoge pa bosta sodelovala dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki bo govoril o Inovativnem, energijsko učinkovitem in digitaliziranem gradbeništvu; ter Bojan Črv, vodja kakovosti družbe Kolektor Koling, ki bo predstavil digitalno transformacijo v gradbeništvu kot izzivu, priložnosti ali potrebi.