Pod lupo lani kar za slabe tri milijarde evrov javnih naročil

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) je v letu 2021 odločila o 243 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva po zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Vrednost javnih naročil, v zvezi s katerimi je komisija odločila o zahtevkih za revizijo in drugih vlogah, pa je lani znašala dvakrat toliko kot v letu 2020, in sicer slabe tri milijarde evrov.

DKOM odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Zaupani so ji najpomembnejši ukrepi na področju pravnega varstva, zlasti razveljavitev vseh nezakonitih ravnanj naročnika in sankcioniranje prekrškov s področja javnega naročanja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so prejeli v reševanje 20 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, lani v enakem obdobju pa 53.

Razvoj v maniri varstva okolja in energetske učinkovitosti

V lanskem letu pa je DKOM odločila o 243 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva po zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, kar je nekoliko manj kot leta 2020, ko je rešila 254 zahtevkov za revizijo in drugih vlog. Kot pojasnjuje Samo Červek, predsednik državne revizijske komisije, je lani vrednost javnih naročil, v zvezi s katerimi so odločili o zahtevkih za revizijo in drugih vlogah, znašala nekaj manj kot tri milijarde evrov, kar je dvakrat toliko kot v letu 2020.

Izmed 243 zahtevkov za revizijo in drugih vlog se jih je 77 nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, 166 zahtevkov za revizijo in drugih vlog pa na fazo po sprejetju odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je lani odločila o 198 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah, ki so jih vlagatelji vložili v postopkih oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije (EU), 45 zahtevkov za revizijo in drugih vlog pa se je nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev EU.

Največ revizijskih zahtevkov februarja lani

»Izmed 243 rešenih zahtevkov za revizijo in drugih vlog je komisija zavrnila 132 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, vlagatelji pa so vsaj delno uspeli (delna ugoditev, ugoditev, razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in ugotovitev kršitve) v primeru 82 zahtevkov za revizijo. V preostalih 29 primerih je državna revizijska komisija odločila postopkovno, saj je bodisi ustavila postopek bodisi zavrgla zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevkom za revizijo in drugim vlogam šestkrat delno ugodila, 57-krat ugodila, 15-krat pa je v celoti razveljavila postopek. V štirih primerih je bila ugotovljena utemeljenost zahtevka za revizijo, saj ugotovljenih kršitev ni bilo mogoče odpraviti v revizijskem postopku,« je še pojasnil Samo Červek.

Državna revizijska komisija je zabeležila največje število prejetih zahtevkov za revizijo, in sicer 31, februarja lani, malo manj zahtevkov, 29, pa so prejeli še julija lani. Najmanj zahtevkov za revizijo so v lanskem letu prejeli aprila, in sicer deset.

Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije, je pojasnil, da je lani vrednost javnih naročil, v zvezi s katerimi so odločili o zahtevkih za revizijo in drugih vlogah, znašala kar dvakrat toliko kot v letu 2020. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Največ vredna javna naročila na področju gradnje

Med rešenimi zahtevki za revizijo in drugimi vlogami glede na vrsto predmeta javnega naročila so v letu 2021 prevladovali zahtevki za revizijo in druge vloge, vloženi v zvezi z javnimi naročili, katerih predmet je bilo blago (107 naročil), največ vredna javna naročila, v zvezi s katerimi so bili rešeni zahtevki za revizijo in druge vloge, pa so se nanašala na predmet gradnje – in sicer so znašala kar dobre 1,3 milijarde evrov.

Državna revizijska komisija je v letu 2021 obravnavala 262 prekrškovnih zadev, kar je pet odstotkov več kot v letu 2020, rešila pa je 81 prekrškovnih zadev, kar je 11 odstotkov več kot predlani. Skupno število opravljenih zaključnih dejanj v rešenih 81 zadevah je bilo 113, od tega je bilo vloženih 51 obdolžilnih predlogov (kar je 31 odstotkov več kot v letu 2020), pet odločb o prekršku, 53 odločitev (v obliki uradnega zaznamka), dve opozorili in dve združitvi postopka.

Največ izmed obravnavanih prekrškov se je nanašalo na kršitve zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Med njimi je bil tudi v letu 2021 najpogosteje obravnavan prekršek naročnika, ki odda naročila brez izvedbe ustreznega postopka. Temu enako kot v letu 2020 sledi drugi najpogosteje obravnavani prekršek podaje neresnične izjave oziroma dokazila ponudnika v ponudbi. Prav tako je enako kot v letu 2020 tretji najpogosteje obravnavani prekršek drobljenje javnega naročila, ki ga naredi naročnik, kadar izbere način določitve vrednosti javnega naročila, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila.

Izrečenih za skoraj 400.000 evrov glob

Na podlagi obdolžilnih predlogov, ki jih je državna revizijska komisija vložila v zvezi s prekrški po zakonu o javnem naročanju (ZJN-3, ZJN-2) in zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), je Okrajno sodišče v Ljubljani kot izključno pristojno sodišče s sodbami, ki so postale pravnomočne, v letu 2021 izreklo globe v skupni višini 396.730 evrov (365.200 evrov v letu 2020), 11 opominov (dva v letu 2020), šest stranskih sankcij (devet v letu 2020) izločitve iz postopka javnega naročanja gospodarskim subjektom (ponudnikom, kandidatom oziroma podizvajalcem) in tri stranske sankcije (eno v letu 2020) izločitve iz postopka javnega naročanja odgovorni osebi naročnika.

Ozaveščanje o prednostih uporabe lesa

Najdaljša odločba kar na 80 straneh

Na vprašanje, koliko strani obrazložitve so lani napisali za najdaljšo revizijsko odločbo DKOM in koliko mesecev so obravnavali najdaljši primer, pa predsednik DKOM odgovarja, da je v letu 2021 najdaljši sklep državne revizijske komisije obsegal 80 strani. »Gre za sklep št. 018-191/2020-17, s katerim je državna revizijska komisija odločila o zahtevku za revizijo, ki se je nanašal na javno naročilo, katerega predmet so bile storitve fiksne in mobilne telefonije. Komisija je zahtevek za revizijo v tej zadevi prejela še v letu 2020. Med prejetimi zahtevki za revizijo v letu 2021 pa je najdaljši sklep obsegal 76 strani, in sicer sklep št. 018-046/2021-40, s katerim je državna revizijska komisija odločila o dveh zahtevkih za revizijo, ki sta se nanašala na javno naročilo, katerega predmet sta bila vzpostavitev in delovanje sistema elektronske vinjete,« je odgovoril Samo Červek.

Najdlje, 180 koledarskih dni od prejema zahtevka za revizijo, so obravnavali zadevo št. 018-023/2021, ki se je nanašala na javno naročilo, povezano z rekonstrukcije sistema požarne varnosti. Državna revizijska komisija je namreč med revizijskim postopkom imenovala strokovnjaka z omenjenega področja in pridobila strokovno mnenje.

Dinamično izobraževanje za poklice

Letos za zdaj manj zahtevkov

Državna revizijska komisija je v prvih dveh mesecih letošnjega leta prejela v reševanje 20 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, lani v enakem obdobju pa 53. Prejem zahtevkov za revizijo in drugih vlog pred državno revizijsko komisijo je odvisen od številnih zunanjih dejavnikov, še pojasnjujejo. DKOM sicer tudi ni tista, ki najprej prejme zahtevek za revizijo v odločanje, temveč je to naročnik, ki o njem odloči v predrevizijskem postopku. »Če naročnik ugodi zahtevku za revizijo in sam razveljavi svojo odločitev oziroma postopek oddaje javnega naročila, se revizijski postopek pred državno revizijsko komisijo niti ne bo začel. Če naročnik ugodi zahtevku za revizijo, vendar le delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, DKOM lahko v revizijskem postopku odloča o zahtevku za revizijo le, če vlagatelj pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka.«

Vpogled na portal eRevizija, na katerem je mogoče spremljati informacije o poteku postopka pravnega varstva po zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), pokaže, da so naročniki v posameznih primerih že sami ugodili zahtevkom za revizijo, zato so se postopki pravnega varstva po ZPVPJN zaključili že v predrevizijskem postopku pred naročniki, še pojasnjujejo na komisiji.