Digitalizirano gradbeništvo bo za mlade privlačnejše

V skoraj vseh panogah se spopadajo s pomanjkanjem kadrov, v gradbeništvu je to še posebno velik problem. V zadnjem četrtletju lani bi podjetja takoj zaposlila 4350 delavcev, nezasedenih je bilo več kot šest odstotkov delovnih mest v panogi. Tudi zanimanje mladih za te poklice je manjše, kot si stroka želi.

Da bi to spremenili, je po mnenju Gregorja Ficka, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, panogo najprej treba posodobiti, ji vdihniti čim več digitalnih storitev in algoritmov, ki bodo za mlade »digitalne« generacije zanimivi. Velik del teh procesov so že opravili v gradbeni projektivi, prenesti pa jih bo treba tudi v operativno izvedbo, torej gradnjo, ter pozneje še na raven upravljanja in vzdrževanja zgrajenih objektov. Temu primerno se bo moral prilagoditi tudi šolski kurikulum, tako v srednjih šolah kot tudi na višjih strokovnih in fakultetnih izobraževalnih institucijah, pravi Ficko.

Infrastrukturni projekti v Sloveniji in na Hrvaškem v velikem razmahu

Praksa potrjuje, da digitalizacija zanima mlajši kader, pravi Marko Trampuž, direktor prodaje v družbah Kolektor Gradbeništva, kjer manjše zanimanje za gradbene poklice povezujejo predvsem z neprivlačnostjo panoge v preteklosti, pomanjkanjem investicij v letih 2008–2016. Poudarja tudi, da je študij gradbeništva zahteven, morda celo preveč selektiven, »vendar z gotovostjo lahko trdimo, da so službe za vse gradbince, ki bodo končali šolanje v prihodnjem desetletju, zagotovljene«. Kolektor Gradbeništvo zdaj veliko vlaga v prekvalifikacije in izobražuje drugo generacijo delovodij, ki bodo uradno peto stopnjo izobrazbe za gradbenega delovodjo pridobili v organizaciji.

Okolje mora postati spodbudnejše

»Gradbena podjetja bodo morala zagotoviti predvsem finančno spodbudno okolje že na stopnji izobraževanja – torej primerno štipendiranje – in tudi pozneje, v času zaposlitve. Tudi delovno okolje oziroma pogoji dela so v gradbeništvu zelo pomembni,« je opozoril Ficko, država pa bo morala skupaj z delodajalci in delojemalci končno uvesti tako imenovani paritetni sklad, ki bo izboljšal socialne pogoje dela v gradbeništvu.

Na obrtni zbornici se strinjajo in poudarjajo, da je bistveno za to, da se bodo mladi odločali za poklice v gradbeništvu, izboljšanje pogojev dela. Ti so zdaj zaradi pomanjkanja kadrov še zahtevnejši, kot so sicer zaradi narave dela. Statistični podatki kažejo, da je zaposleni v panogi v zadnjih petih letih v povprečju opravil od 125 do 143 delovnih ur mesec; lani med julijem in septembrom v povprečju 128 ur na mesec, povprečje v vseh panogah v Slovenji je bilo 123. Indeks skupnega števila opravljenih delovnih ur v gradbeništvu od leta 2017 vsako leto presega sto, kar pomeni, da zaposleni v povprečju vsako leto opravijo več delovnih ur kot leto prej.

Infografika Delo

Na obrtni zbornici so izpostavili tudi vprašanje plač v panogi, pri tem pa opozorili na še en vidik: »Vedeti moramo, da se izvajalce stiska z nizkimi cenami in kratkimi roki, zato marsikdo svojih zaposlenih ne more ustrezno nagraditi. Dražijo se tudi gradbeni materiali, kar finančne stiske izvajalcev še povečuje. Že več let si po vzoru tujih držav prizadevamo za uvedbo paritetnega sklada za gradbeništvo, kar bi vsaj delno uredilo razmere v panogi pri zaposlovanju in pogojih dela. Nujno bi bilo treba tudi razbremeniti stroške plač, da bi ob enaki obremenitvi delodajalca zaposleni lahko prejemali višje neto dohodke.« Ob naštetem so na ravni podjetja motivacija za zaposlene tudi dobri medsebojni odnosi ter podpora pri izobraževanjih na vseh področjih.

Pomembni štipendijska politika in povečanje ugleda

Dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo z ljubljanske univerze, profesorica dr. Violeta Bokan Bosiljkov, je opozorila, da bo za več zanimanja mladih za študij gradbeništva najprej treba poskrbeti, da bodo inženirski poklici s tega področja v družbi spet visoko cenjeni, kot so bili pred pogromom nad gradbeno panogo. Zavzela se je tudi za boljše plače, saj »inženirji skrbijo za varno in sonaravno grajeno okolje ter pri tem prevzemajo odgovornost za svoje delo in predlagane rešitve«, in gradbena podjetja spodbudila, da dobre kadre pridobijo z razpisi kadrovskih štipendij »in štipendiste od prvega letnika naprej seznanjajo z delom v podjetju s kakovostnimi poletnimi praksami, kot je bilo to že v preteklosti«.

Marko Trampuž ocenjuje, da je za povečanje zanimanja mladih ključna tudi štipendijska politika in še večja aplikativnost šol in fakultet, »dejstvo pa je, da z naravnim prirastom ne bo mogoče zapolniti niti povpraševanja po inženirskih poklicih v prihodnjem desetletju. Zato je in bo nujna tudi internacionalizacija kadra.«

Kolektor Gradbeništvo samo že ponuja in v celoti krije štipendije ter se aktivno vključuje v promocijo poklicev v panogi: »Povezujemo se s srednjimi in visokimi šolami, sodelujemo na informativnih dogodkih doma in v tujini, na družbenih omrežjih izpostavljamo zanimive projekte, zaposlene spodbujamo, da sodelujejo na različnih dogodkih,« poudarja Marko Trampuž. Navaja, da je velika prednost gradbeništva, da so rezultati dela opazni in trajni, kar je vedno razlog za zadovoljstvo, delo pa je dinamično.

»Glede na upokojevanje generacij, ki so do zdaj predstavljale jedro slovenskega gradbeništva, še nikoli ni bilo toliko priložnosti za hitro napredovanje in uvajanje novih tehnologij ter procesnih sprememb. Želimo pa si, da bi mladi spoznali karierne priložnosti in prednosti, ki jih pomeni pospešeno uvajanje digitalizacije v sodobne gradbene poklice, ter se z večjim zanimanjem odzvali na študij in zaposlitev.«

V gradbeništvu primanjkuje vseh profilov

Skupna prizadevanja za promocijo

Na vprašanje, s čim izobraževalne ustanove lahko povečajo zanimanje mladih za panogo, je Violeta Bokan Bosiljkov povedala, da fakulteta že deset let intenzivno promovira inženirske poklice, v katere vzgajajo diplomante. »Trudimo se, da imajo naši študenti na voljo sodobno programsko, merilno in drugo opremo, ki jo potrebujejo za pridobivanje ustreznih kompetenc. Poudarek poučevanja na naši fakulteti je na razumevanju študijske snovi, ne na učenju pravil in obrazcev. Tako diplomantom zagotovimo, da so se sposobni hitro prilagoditi različnim zahtevam podjetij, kjer se zaposlijo, in hitro osvojiti manjkajoča znanja,« je poudarila prav to, kar strokovnjaki za prihodnost dela izpostavljajo kot najpomembnejše, kar mora izobraževalni sistem dati mladim. Izpostavila pa je tudi, da se na fakultetah spopadajo s pomanjkanjem finančnih virov za zagotavljanje najmodernejše raziskovalne opreme in učil.

Infografika Delo

»Čeprav del sredstev, ki jih fakulteta pridobi na trgu, vlagamo v tovrstno opremo, nam ne uspe zadostiti vseh potreb na tem področju,« je še dejala. Fakulteta v zadnjih dveh letih zapolni vsa mesta na programih gradbeništva, vendar je vzrok omejitev vpisa. Povečal se je vpis v prvi letnik prvostopenjskih študijskih programov, kar se še ne kaže na vpisu v magistrski študijski program gradbeništva, na katerem je letos najmanj vpisanih študentov od začetka izvedbe študija.

To je posledica slabega vpisa na prvostopenjske programe v preteklih letih in tudi, ker veliko diplomantov univerzitetnega študija gradbeništva študij po prvi stopnji konča in se zaradi velikih potreb po gradbenih inženirjih zaposli. Veliko študentov ob rednem študiju tudi dela v gradbenih podjetjih, zato njihov študij traja dlje, del pa jih magistrski študij gradbeništva nadaljuje v tujini.

Tako na gospodarski kot na obrtni zbornici, kot pravijo, si zelo prizadevajo za promocijo poklicev, povezanih z gradbeništvom. Obrtno-podjetniška zbornica je aktivno sodelovala pri uvajanju vajeništva, vendar ugotavljajo, da ta novi sistem izobraževanja zanimanja med mladimi ni povečal. »Starši še vedno premalo spodbujajo otroke za poklicne šole. Potrebujemo tudi boljšo promocijo poklicev v sodelovanju šolskih svetovalnih delavcev, zbornice, delodajalcev ter ministrstev za izobraževanje in gospodarstvo,« ocenjujejo na obrtni zbornici, kjer osnovnošolcem omogočajo, da si ogledajo gradbeniške poklice tudi v realnem delovnem okolju. »V vzgojno-izobraževalni proces osnovnošolcev bi morali sistemsko vključiti vsebinske in karierne možnosti za deficitarne poklice, med katere že več let spada gradbeništvo,« predlagajo.

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pa po besedah Gregorja Ficka v okviru sodelovanja v različnih evropskih projektih prenaša evropske izkušnje s področja tehnološkega razvoja gradbeništva, digitalizacije, izobraževanja mladih, socialnega dialoga v slovenski prostor. Izobraževalne ustanove pa morajo poklic gradbenika predstaviti v novi, sodobni luči, pričakuje Ficko.