EIB lahko financira infrastrukturo za vojaško mobilnost

Za državne infrastrukturne projekte je na voljo več virov. Ministrstvo za infrastrukturo ima za železniške in cestne projekte v letošnjem državnem proračunu namenjenih 762 milijonov evrov. Sredstva za infrastrukturna vlaganja se povečujejo v programu kohezijske politike, evropska sredstva prihajajo tudi iz več skladov, predvsem načrta za okrevanje in odpornost ter podnebnega sklada. V realizacijo prihajajo tudi projekti, financirani iz sklada za popoplavno obnovo. Na voljo pa so seveda tudi povratna sredstva, denimo evropske investicijske banke.

Denar torej je na voljo, a večkrat so težava za projekte pridobivanje soglasij in dovoljenj ter dolgotrajni postopki javnih naročil. Realizacija državnih železniških projektov je lani znašala 379,7 milijona evrov ter 81,5 milijona evrov iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter podnebnega sklada, cestnih projektov pa za 350,7 milijona evrov in še 2,8 milijona evrov iz podnebnega sklada.

Na železnicah v drugi investicijski cikel

Sprejeti proračun za letos za železniške projekte namenja 433,8 milijona evrov, za cestne pa 328,2 milijona evrov. Letos je predvideno tudi črpanje iz več evropskih virov, in sicer 29,5 milijona evrov za obnovo cest po poplavah leta 2023 bo Slovenija letos namenila iz solidarnostnega sklada. Za železnice pa je letos predvidenih največ denarja iz načrta za okrevanje in odpornost, in sicer 150 milijonov evrov, iz instrumenta za povezovanje Evrope 37,7 milijona evrov ter 25,1 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Vlada je letos sicer sprejela spremenjeni program evropske kohezijske politike, po katerem denar namenja tudi večjim infrastrukturnim projektom. V spremembo programa so tako uvrstili nadgradnjo železniške postaje v Ljubljani, ki ji iz kohezijskih sredstev namenjajo 205 milijonov evrov, 32 milijonov evrov bo namenjenih zmanjševanju poplavne ogroženosti Žalca, Celja in Laškega, 44,3 milijona evrov pa za severni del tretje razvojne osi. »V program so uvrščeni projekti v izvajanju, za katere bodo že začeli prihajati zahtevki za izplačilo iz evropske blagajne. To je razlika v primerjavi s projekti, za katere se šele podpisujejo pogodbe in bodo zahtevki za izplačilo prišli na vrsto mogoče konec leta ali prihodnje leto,« je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo povedal minister za kohezijo Aleksander Jevšek.

Letos bodo realizirani tudi projekti, ki bodo financirani iz sklada za obnovo. Iz slednjega bo letos za prometno infrastrukturo počrpanih 117,8 milijona evrov, od tega bo 104 milijone evrov namenjenih za državne ceste.

Financiranje zagotavlja tudi EIB

Možnosti za svetovanje in financiranje infrastrukturnih projektov pa ponuja tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki je v zadnjih petih letih v Sloveniji investirala več kot milijardo evrov za trajnostni transport, energetsko preobrazbo in kapitalsko odpornost. EIB je odobrila 250 milijonov evrov posojila za drugi tir Koper–Divača, 239 milijonov evrov za obnovo omrežja štirih elektrodistribucijskih podjetij, 80 milijonov evrov za projekte obnovljivih virov energije in 20 milijonov evrov za razvoj infrastrukture. »Skupina EIB ostaja zavezana pospeševanju zelenega prehoda in gospodarske odpornosti Slovenije s podpiranjem projektov, ki so skladni s podnebnimi cilji EU in cilji trajnostnega razvoja,« je za Delo dejal podpredsednik skupine EIB Kiriakos Kakuris.

Dodal je, da EIB vidi veliko priložnosti za financiranje prometne in energetske infrastrukture v Sloveniji: »Zavezani smo podpori zelenega prehoda države in izboljšanju njene infrastrukture. Prihodnji projekti lahko vključujejo nadaljnje nadgradnje prometnega omrežja, širitev električnega omrežja za vključevanje obnovljivih virov energije in naložbe v trajnostne prometne rešitve.« Kakuris možnosti vidi tudi v financiranju infrastrukturnih projektov za vojaško mobilnost, saj tudi EIB vse bolj poudarja financiranje varnosti in obrambe.

Kohezija v konkurenčnost in razvoj, manj pa v kanalizacije in kolesarske poti

EIB daje v prometni infrastrukturi prednost projektom, ki povečujejo varnost, dostopnost, odpornost in učinkovitost. »To vključuje kolektivno in skupno mobilnost, vozila brez emisij, infrastrukturo za alternativna goriva in inteligentne prometne sisteme. Podpiramo tudi intermodalni transport, ukrepe za varnost v cestnem prometu in dokončanje ključnih omrežij, kot je vseevropsko prometno omrežje (TEN-T),« je pojasnil sogovornik.

V energetski infrastrukturi pa so merila dekarbonizacija, učinkovitost in odpornost. Podpirajo projekte, ki vključujejo obnovljive vire, modernizacijo električnega omrežja in uvajanje nizkoemisijskih tehnologij, kot sta vodik in shranjevanje energije. Ključni prioriteti sta tudi energetska učinkovitost ter inovacije v trajnostne energetske rešitve. EIB je energetske projekte v Evropi lani financirala z rekordnimi sto milijardami evrov.

Rekordna sredstva za prilaganje na podnebne spremembe

Medtem ko podnebne spremembe povzročajo vse pogostejše in vse silovitejše naravne ujme, se tudi EIB vse bolj osredotoča na financiranje projektov, ki odgovarjajo na podnebne spremembe in so namenjeni okoljski trajnosti. Lani smo za zeleno financiranje namenili rekordnih 50,7 milijarde evrov za zeleno energetsko preobrazbo in prilagajanje na podnebne spremembe, je povedal podpredsednik EIB: »Naš cilj je zagotoviti dostopno energijo vsem Evropejcem, znižati račune za elektriko za podjetja, pospešiti prehod na obnovljive vire energije, pripraviti infrastrukturo na ekstremne vremenske razmere in podpreti okoljsko trajnost.«

EIB je lani zagotovila rekordnih 4,6 milijarde evrov za projekte prilagajanja podnebnim spremembam. »Poseben poudarek naših aktivnosti prilagajanja je delo z mesti. Banka ima več finančnih instrumentov in svetovalnih storitev za podporo prilagoditvenim ukrepom v mestih. Financiramo velike infrastrukturne projekte na področjih, kot sta mestni promet, odporen proti podnebnim spremembam, in preprečevanje poplav po vsej EU. Naša svetovalna platforma ADAPT zagotavlja mestom svetovalne storitve v podporo njihovim načrtom prilagajanja. V okviru strateških prioritet pa povečujemo tudi podporo vodnemu sektorju, ki je sestavni del naših podnebnih ciljev,« je še povedal Kiriakos Kakuris.