V ospredju spodbujanje prehoda na alternativna goriva

V Sloveniji je junija začel veljati zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Zakon poleg povečanja deleža vozil na alternativna goriva predvideva tudi vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu.

Spodbudili pa naj bi še prehod javnega potniškega prometa na vozila brez izpustov kot tudi postopen prehod težkega tovornega prometa na brezemisijsko mobilnost. Naj spomnimo, da je tudi EU poleti sprejela uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki prinaša določila za več polnilnic za električna vozila po EU. To je del svežnja Pripravljeni na 55, ki ustreza izzivom razogljičenja prometa. Cilj je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Varnost ima prednost pred proizvodnjo

Odločanje za e-vozila

Z omenjenim zakonom naj bi vsem državljanom omogočili večjo dostopnost do e-vozil. Podjetja in posameznike pri elektrifikaciji velikokrat še vedno najbolj skrbi doseg vozila, kar pa dandanes ni več problem, saj imajo električna vozila dovolj velik doseg, ki presega potrebe po običajnih dnevnih relacijah. Doseg se namreč v srednjem cenovnem razredu električnih vozil giblje med 300 in 350 kilometri.

In kaj zanima podjetja ali posameznike pri odločanju za električno vozilo? V Petrolu, kjer omogočajo tudi upravljanje in vzdrževanje voznega parka, pojasnjujejo, da zainteresirane zanima primerjava vseh stroškov najema med električnim vozilom z vključeno polnilo postajo oziroma storitvijo polnjenja in vozilom z notranjim izgorevanjem. Običajno so v takšnih primerih električna vozila v prednosti, saj je strošek izračunan na vsak prevožen kilometer nižji v primerjavi z vozilom na dizelski ali bencinski pogon. Sicer pa strankam, kot še pravijo, na enem mestu zagotavljajo tako električna vozila, polnilne postaje za podjetja in dom kot tudi mrežo polnilnih postaj in polnjenje vozil prek aplikacije OneCharge.

Podjetja se sicer vse bolj odločajo za elektrifikacijo svojih voznih parkov, še pojasnjujejo, v veliko primerih tudi takrat, ko je to namenjeno bonitetni rabi, torej tako za službene kot zasebne namene. Država namreč še vedno zagotavlja olajšavo uporabniku, ki v takšnem primeru ne plačuje bonitete za uporabo vozila, kar je v primerjavi s podobnim vozilom na notranje izgorevanje kar velika prednost.

»Pri tem jim – poleg tega, katera vozila bi bila zanje najprimernejša glede na cenovni razpon in njihove potrebe ter kakšna rešitev polnjenja je najprimernejša (postavitev lastnih polnilnic, polnjenje na javni infrastrukturi) – svetujemo tudi, kakšen model uporabe vozila je najbolj optimalen. Poleg kratkoročnih načinov najemov za krajša obdobja, na primer do enega meseca, je model, ki ga priporočamo tudi poslovni najem električnega vozila, kjer je v mesečni najem vozila vključen celoten strošek uporabe vozila –najem vozila, zavarovanje, vzdrževanje, pnevmatike, lahko tudi strošek električne energije oziroma polnjenja. Kot alternativo smo za polnjenje pripravili tudi posebne pakete, ki strankam omogočajo polnjenje po ugodni ceni na naši infrastrukturi doma in v tujini ter pri naših poslovnih partnerjih.«

In če ima kdo še vedno zadržke do daljših poti z električnim vozilom? Takrat je mogoče, kot pojasnjujejo v Petrolu, v poslovni najem vključiti tudi 14 ali 30 dni uporabe vozila na notranje zgorevanje. To seveda v primeru, če uporabnik potuje na daljše relacije ali pa v države, kjer polnilna infrastruktura mogoče še ni tako razvita.

Za večjo učinkovitost polnilnic

Zagotavljanje največje učinkovitosti polnilne infrastrukture zahteva nenehno prilagajanje in inovacije. Pametne tehnologije, kot so pametna omrežja, ki optimizirajo porabo energije, in napredni sistemi za upravljanje pa omogočajo boljše upravljanje polnilne infrastrukture. Ključna za zadovoljstvo uporabnikov električnih vozil pa je zagotovitev največje učinkovitosti polnilne infrastrukture – za to pa je zelo pomembna lokacija polnilnic. Tako ima, na primer, Petrol skupaj 434 lastnih električnih polnilnic in v upravljanju. Temeljita analiza povpraševanj po polnilni infrastrukturi v določenih regijah pa jim omogoča, da postavijo polnilne postaje na optimalnih lokacijah, pri čemer upoštevajo gostoto električnih vozil in potrebe voznikov na posameznih lokacijah.

Pomembna je izhodna strategija iz obdobja regulacije cen elektrike

»Ponujamo celovito rešitev polnilnic (AC, DC in UC) in različne možnosti hitrosti polnilnic, od počasnih polnilnih postaj za daljše postanke do hitrih postaj za hitro polnjenje. Za zanesljivost polnilnih postaj je pomembno vzdrževanje ter samodejno obveščanje o morebitnih težavah in hitro odpravljanje napak,« pojasnjujejo. Skrb za enostavno uporabniško izkušnjo, ki omogoča hitro iskanje, pregled in sprožanje polnjenj na lokacijah polnilnic, je ključna za zagotavljanje učinkovitosti.

Polnilnice pa se lahko znajdejo tudi na zemljevidu polnjenja e-vozil. To pomeni, da Petrol v svojo storitev vključuje tudi polnilnice, ki so v lasti zasebnikov, podjetij, občin in drugih organizacij, kar pomeni, da polnilnico prevzamejo v upravljanje in jo vključijo v njihovo storitev polnjenja. Na vprašanje, kako to poteka v praksi, odgovarjajo, da na takšnih polnilnicah lahko podprejo najrazličnejše poslovne modele. »Tako lahko vzpostavimo zaračunljivo polnjenje, ki za lastnika polnilnice pomenijo veliko prednost. Naročniki lahko nato samo poljubno določajo ceno, ki jo želijo imeti do končnega kupca, za vse drugo pa poskrbimo mi. Torej naročnika razbremenimo ukvarjanja s polnilno infrastrukturo. Prav tako lahko takšno polnilnico vključimo v mrežo mednarodnega gostovanja, kar pomeni, da je vidna v vseh navigacijskih napravah avtomobilov,« pravijo in dodajajo, da tako poskrbijo za veliko boljšo izkoriščenost polnilne infrastrukture, saj je dostopna uporabnikom po celi Evropi.

Izvozniki 2023. FOTO: Delo