Na poti do uresničitve podnebnih in energetskih ciljev

Evropsko računsko sodišče dvomi, da bo EU uspelo doseči cilj glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Omenjeno sodišče namreč ni odkrilo veliko dokazov, da bodo ukrepi za doseganje podnebnih in energetskih ciljev zadostni.

Kot je Evropsko računsko sodišče zapisalo v pred kratkim objavljenem posebnem revizijskem poročilu o doseganju podnebnih in energetskih ciljev EU, je ta sicer dosegla svoje podnebne in energetske cilje za leto 2020, vendar nekatere države članice k uresničitvi ciljev niso prispevale toliko, kot je bilo pričakovano. »Komisija ni ocenila, ali je EU cilje dosegla zaradi svojih politik in ne zaradi zunanjih dejavnikov, kot sta bili finančna kriza leta 2009 in pandemija covida-19. Cilji EU glede emisij toplogrednih plinov za leti 2020 in 2030 ne vključujejo emisij, ki nastanejo zaradi uvoženega blaga, ter emisij iz mednarodnega letalstva in pomorskega prometa,« navaja Evropsko računsko sodišče.

K izboljšanju energetske učinkovitosti z razpisi

Dodaja, da je na voljo malo podatkov o tem, kakšni so bili stroški doseganja ciljev EU za proračun EU, nacionalne proračune in zasebni sektor. Poleg tega v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ni podatkov o naložbenih potrebah in virih financiranja zanje, da bi bilo mogoče oceniti, ali so ti načrti trdna podlaga za doseganje ciljev za leto 2030.

Doseženi trije krovni cilji

Evropsko računsko sodišče je sicer ugotovilo, da je EU dosegla tri krovne podnebne in energetske cilje (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti) za leto 2020 – to je evropska komisija sporočila oktobra 2022. Vendar je bilo to doseženo delno tudi zaradi zunanjih dejavnikov, kot so pandemija in nepričakovana nihanja BDP, navaja sodišče. »Komisija ima le delni pregled nad tem, kateri ukrepi so se pri doseganju ciljev izkazali kot uspešni. Cilji za leto 2030 so ambicioznejši od tistih za leto 2020 in sodišče meni, da se trenutno ne zdi zelo verjetno, da bodo uresničeni,« so še zapisali. Izrazili so skrb, da za to najbrž ni dovolj denarja.

Evropska komisija objavlja informacije o količinah emisij toplogrednih plinov ali deležev energije iz obnovljivih virov, ki se prenesejo med državami članicami, ne pa tudi o njihovi ceni. In ker ni transparentnosti glede tega, kako države članice z uporabo prilagodljivosti dosegajo svoje zavezujoče nacionalne cilje, državljani in deležniki težko ugotovijo, ali EU svoje krovne cilje dosega stroškovno učinkovito, še navajajo revizorji.

Evropsko računsko sodišče zato predlaga, da naj evropska komisija v smislu zagotavljanja večje transparentnosti glede uspešnosti EU in njenih držav članic na področju podnebnih in energetskih ukrepov, uporabi razpoložljiva poročila o emisijah toplogrednih plinov na enoto BDP in na prebivalca, da bi ocenila, kaj najbolj vpliva na napredek držav članic, ter po potrebi z državami članicami sodeluje zaradi izboljšanja uspešnosti njihovih podnebnih in energetskih ukrepov. In ciljni rok za izvedbo je december 2024.

EU je dosegla tri krovne podnebne in energetske cilje - zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Do marca 2026 naj evropska komisija tudi oceni napredek EU in držav članic pri doseganju ciljev ter o njem poroča, in sicer tako, da loči učinek vzpostavljenih politik od vpliva zunanjih dejavnikov. Do decembra 2024 pa naj še izvede ukrepe, s katerimi bo zagotovila večjo transparentnost glede cen emisij toplogrednih plinov in posameznih prenosov deležev energije iz obnovljivih virov.

Zmanjšanje izpustov

EU se je zavezala, da bo pri prehodu na podnebno nevtralnost vodilna v svetu. Sodišče je ugotovilo, da je bila EU, kar zadeva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, uspešnejša od drugih razvitih držav. »Vendar pri obračunavanju emisij ne vključuje tistih, ki nastanejo zaradi trgovine. Če bi jih, bi se emisije toplogrednih plinov v EU povečale za približno osem odstotkov. Komisija v svoj cilj glede toplogrednih plinov prav tako ne vključuje vseh emisij iz mednarodnega letalstva in pomorskega prometa (to je 3,4 odstotka oziroma 3,6 odstotka), saj so vanj trenutno vključene le emisije iz letalstva in pomorskega prometa znotraj EU.«

Da bi upoštevala vse emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča EU, naj evropska komisija oceni možnost, da bi svoja poročila o napredku EU pri doseganju cilja glede zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 dopolnila s poročili o emisijah, povezanih z blagom, ki se uvozi v EU, in sicer na podlagi podatkov, ki jih bo zbrala v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). »Poleg tega naj oceni, ali je izvedljivo, da bi bil v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 vključen delež EU pri emisijah iz mednarodnega letalstva in pomorskega prometa. Ciljni rok za izvedbo tega je december 2026,« še navaja Evropsko računsko sodišče.

Pravila za ogljično prilagoditev na mejah

Evropska komisija je 17. avgusta sprejela pravila, ki urejajo izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) v prehodnem obdobju, ki se bo začelo 1. oktobra letos in bo trajalo do konca leta 2025. Omenjena izvedbena uredba podrobno določa prehodne obveznosti poročanja za uvoznike blaga v EU ter prehodno metodologijo za izračun vgrajenih emisij, sproščenih med proizvodnim procesom, navajajo v evropski komisiji.

»V prehodni fazi CBAM bodo morali trgovci poročati o emisijah, vključenih v njihovem blagu, pri čemer jim ne bo treba plačati finančnega nadomestila. To bo zagotovilo dovolj časa, da se podjetja pripravijo, hkrati pa bo do leta 2026 mogoče izpopolniti dokončno metodologijo,« še pojasnjujejo v Bruslju.

Smernice za evropske uvoznike

Evropska komisija je 17. avgusta objavila tudi smernice za evropske uvoznike in obrate zunaj EU o izvajanju novih pravil v praksi, saj želi tudi tako pomagati uvoznikom in proizvajalcem iz tretjih držav. Hkrati se razvijajo tudi namenska IT-orodja za pomoč uvoznikom pri pripravi izračunov in poročanju o njih ter gradivo za usposabljanje, spletni seminarji in vaje za podporo podjetjem, ko se bo prehodni mehanizem začel izvajati. Uvozniki bodo morali od 1. oktobra letos zbirati podatke za četrto četrtletje, prvo poročilo pa bodo morali predložiti do 31. januarja 2024.

Naj spomnimo, da je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah del paketa evropske komisije Pripravljeni na 55. Državam EU bi moral ta paket zakonodaje pomagati zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter postati ogljično nevtralne do leta 2050.