V energetiki poteka bitka za kader, nekaterih profilov pa sploh še ni

Na skoraj vseh konferencah energetike opozarjajo, da imajo tudi v teh stabilnih podjetjih z nadpovprečno varnimi službami že velike težave zaradi pomanjkanja ustreznega kadra. Predvsem ker se je energetika po razmeroma dolgem spanju zaradi predpisov začela hitro spreminjati. Zeleni prehod in digitalizacija vsega pa zahtevata tudi novo znanje, ki še prepočasi pronica v izobraževalne sisteme.

Na vprašanje, katerih profilov najbolj primanjkuje, odgovarjajo, da so to inženirji elektrostroke, strojniki, mogoče pravniki za ustrezno vodenje projektov, družboslovci, ki tematike približajo ljudem, informatiki, ki bodo vodili digitalizacijo vsega, v podjetjih odgovarjajo podobno. »Za uspešen in učinkovit zeleni prehod vidimo nujnost v digitalizaciji in sprejemanju podatkovno podprtih odločitev. Tako so pri nas najbolj iskani kadri s tehničnimi znanji – na področju analitike, informacijskih tehnologij, pa tudi sodelavci iz področja trgovanja z energenti. Poleg analitikov in informatikov, ki na neki način utirajo digitalizacijo vsega, so po drugi strani ravno tako pomembni družboslovci – ekonomisti, sociologi, psihologi, ki lahko pomagajo pri razumevanju in analizi družbenih vidikov energetike, pri vključevanju vseh deležnikov in sprejemanju tehnologij pri ljudeh. Pomanjkanje kadra na teh področjih lahko pomeni izziv za nadaljnjo preobrazbo energetike v zeleno in trajnostno,« pravijo v Gen-I.

Spodbujanje obnovljivih virov energije

»Med bolj iskane sodijo tudi vsi ti, ki jih navajate, predvsem pa elektroprojektanti, vodje tehničnih in IT-projektov, na splošno strokovnjaki iz energetike,« odgovarjajo v Petrolu. »Na trgu dela je zdaj velika bitka v vseh panogah. Opažamo, da v Sloveniji konstantno primanjkuje naravoslovno-tehničnega kadra. Manjkajo nam predvsem profili s področja elektrotehnike, elektroenergetike, digitalizacije poslovanja in informatike,« dodajajo v Elektru Ljubljana.

Mednarodne povezave

»Največje pomanjkanje opažamo v segmentu tehničnih profilov (inženirji elektrostroke, strojniki ter usposobljeni vodje projektov). Vse druge se s pripravljenostjo ter proaktivnim pristopom da ustrezno usposobiti. Tehnični kader pa že v času šolanja pridobi pomembno specifično znanje, ki je podlaga za praktično delo na terenu,« pojasnjuje Boštjan Štruc, direktor Merkur energije.

»Številna dobra podjetja so vključena v lokalne ali mednarodne inženirske povezave, po drugi strani pa se nekatera takšna podjetja prepočasi odzivajo na potrebe mladih, zlasti milenijcev. V nekaterih podjetjih potrebujejo kar nekaj časa, preden prepoznajo, da niso več najbolj privlačna za zaposlene s sodobnimi pričakovanji. Za podjetje, ki je na trgu in je odvisno od inovacijske kulture, je to lahko usodno. V zahodni Evropi velika podjetja takšne razmere izredno dobro izkoriščajo za pridobivanje kadra zlasti iz vzhodne Evrope. V Sloveniji domači startupi in prilagodljiva podjetja ponujajo tisto, kar si milenijci želijo: gibljiv delovni čas, potovanja, izobraževanja, mednarodno delovanje, dovoljujejo napake in drugo. Za razvoj kariere ni pomembna dolga delovna doba, temveč ideja in motivacija. Res je, mladi odhajajo, veliko pa se jih vrne. Mladi opažajo, da se v Sloveniji stvari nekoliko spreminjajo in da so lahko del ali celo generator spremembe,« menijo v Elesu.

»Največje pomanjkanje zaznavamo pri tehničnih profilih, kot so inženirji strojništva in elektrotehnike, ter pri IT-strokovnjakih, kot so sistemski inženirji in programerji razvijalci. Vsi ti strokovnjaki so ključni za vodenje projektov in investicij za zeleni prehod in digitalizacijo procesov. V prihodnjih letih bo treba v družbi Plinovodi poleg tega poskrbeti za menjavo generacij pri vzdrževalnem osebju na področju strojnega, elektro- in gradbenega vzdrževanja, kjer je zaradi potrebnih zelo specifičnih znanj na področju plinske tehnologije in nujnega zelo dobrega poznavanja sistema bistvenega pomena zagotoviti sodelovanje visoko usposobljenih in motiviranih strokovnjakov, ki ostanejo in delajo v družbi za daljše časovno obdobje,« razkrivajo v podjetju Plinovodi.

Ni nujno krivo izobraževanje

Večplastni pa so odgovori na vprašanje, posledica česa je pomanjkanje kadra. »V preteklosti je bila energetika pogosto zaznamovana z bolj tradicionalnimi pristopi in tehnologijami, kar je lahko povzročilo manjše zanimanje za mlade, ki se želijo vključiti v inovativna področja. V zadnjem času pa je energetika doživela hitro rast in razvoj, zlasti na področju obnovljivih virov energije in tehnoloških inovacij. To je vsekakor povečalo potrebo po usposobljenih za načrtovanje, razvoj in izvedbo inovativnih projektov. S preoblikovanjem energetike v zeleno, trajnostno in vse bolj digitalno je energetika tudi vse bolj zanimiva za razvojno usmerjene iskalce zaposlitve,« menijo v Gen-I.

»K širitvi oziroma specializiranosti področja elektroenergetike je pripomogel splet različnih dejavnikov, zlasti se je potreba po tem izkazala v obdobju energetske krize. Obenem je tudi vse manj vpisa na fakulteto za elektrotehniko, kar močno vpliva na končno število diplomantov in s tem tudi razpoložljiv kader za podjetja,« pravijo v Petrolu.

Pri tem dodajajo, da mladih nikakor ne vidijo kot nezainteresirane ali preveč zahtevne, preprosto imajo v tem trenutku zelo širok izbor možnosti, tako pri nas kot v tujini, in s tem se je ustvaril izredno konkurenčen trg. »Pri svojem kariernem načrtovanju si izbirajo perspektivna področja, z veliko dinamike in obenem dolgoročno perspektivo. Na področju energetike so sicer vsebine izredno zanimive in lahko predstavljajo odlično priložnost za karierni razvoj,« dodajajo.

»Inženir pogosto ne išče zgolj finančne kompenzacije, ampak predvsem zdravo in napredno okolje, polno izzivov. V Elesu k temu pripomoremo z usmeritvijo h komunikaciji, promociji, skupnim dogodkom, kot je Elektrofest, s podporo študentskim izmenjavam in študentskim projektom. Študente poskušamo privabiti z možnostjo za krajše delo pri nas v času študija in izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Ne nazadnje je delo z mladimi postalo tudi eden izmed strateških ciljev družbe,« pravijo v Elesu.

Prvi vzrok je zeleni prehod

»Pomanjkanje na trgu dela je posledica več dejavnikov. Najpomembnejši je prav gotovo usmeritev delovanja na vseh področjih v trajnostni razvoj in zeleno transformacijo. Drugi dejavnik je postkovidno okrevanje gospodarstva, ki je potrebe po delovni sili na trgu močno povečalo in posledično dvignilo njihovo ceno na trgu. Tretji dejavnik pa sta digitalizacija in informatizacija, ki zahtevata več specifičnega znanja in nadgradenj. To za podjetja pomeni, da morajo v ta segment vlagati več sredstev kot do zdaj, ne le v opremo, ampak tudi v kader, tako v njihove plače kot v dodatna izpopolnjevanja in usposabljanja. Poleg tega imamo rekordno zaposlenost, kar vpliva na trg delovne sile,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Izobraževalni sistem bi se moral osredotočiti na razvoj kompetenc, ki so potrebne v sodobnem svetu, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov, ustvarjalnost, digitalna pismenost in sodelovalno delo. FOTO: Jure Eržen/Delo

V Plinovodih pojasnjujejo, da bodo le podjetja s stalno učečimi se zaposlenimi lahko kos izzivom prihodnosti in z njimi povezanimi spremembami. »Izobraževalni sistemi, neatraktivnost določenih poklicev, nemotiviranost in vrednote pri mladih ne morejo biti izgovor za prepočasno ukrepanje pri reševanju kadrovskih izzivov. V Sloveniji je nujno treba spodbuditi mlade k usposabljanju za poklice na področju naravoslovja, tehnike in računalništva ter tem poklicem zagotoviti primerno mesto v sistemu vrednot. Tako kot bo za uspešno doseganje energetskih in podnebnih ciljev ključno povezovanje različnih energetskih sektorjev, še posebno povezovanje sektorjev električne energije, plina ter daljinskega ogrevanja in hlajenja, bo nujno tudi dolgoročno sodelovanje podjetij v energetskem sektorju za oblikovanje enotnega pristopa k razvoju kadra za izzive prihodnosti in doseganju večje konkurenčnost zaposlenih in podjetij,« še dodajajo v Plinovodih.

»Zagotovo je vzrok za pomanjkanje ustrezne delovne sile tudi pasivnost, ki se je dogajala zadnja leta tako v energetiki kot v šolskih sistemih. Hitre spremembe, večja energetska potratnost in odvisnost ter spodbude Evrope na drugi strani pa so začele narekovati prehiter tempo sprememb v energetiki in to je ustvarilo največje pomanjkanje specifičnega znanja in kadra,« še meni Boštjan Štruc, direktor Merkur energije.

Napotki za šolstvo in preusposabljanje

»Izobraževalni sistem bi se moral osredotočiti na razvoj kompetenc, ki so potrebne v sodobnem svetu, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov, ustvarjalnost, digitalna pismenost in sodelovalno delo. Učni načrti bi morali bolj izpostavljati praktične veščine, ki jih bodo dijaki potrebovali v svojem poklicnem življenju. Treba je razviti radovednost, željo po učenju in razvijati samostojno učenje, kajti le tako se bo mogoče prilagajati hitrim spremembam v družbi,« pravijo v Gen-I.

»Menimo, da je ravno promocija tehničnih poklicev na različnih ravneh ključna pri spodbujanju zanimanja pri mladih. V zadnjem desetletju smo največ pozornosti namenili promociji računalništva in informatike, kar se tudi izraža na trgu dela. Vsekakor pa ne bi smeli pozabiti na področje elektrotehnike in strojništva,« pa pojasnjujejo v Petrolu in dodajajo, da je ena od možnosti tudi fleksibilnost in posodabljanje učnih načrtov. Pri tem je lahko v pomoč tudi sodelovanje z gospodarstvom, kjer bi se študenti lahko konkretno spoznali z izzivi stroke.

V Elesu pravijo, da se kaže volja po večjem povezovanju gospodarstva in fakultet. Veliko je pobud za intenzivnejše aplikativno, raziskovalno in razvojno sodelovanje, precej manj pa za prenos kompetenc, veščin in znanj iz gospodarstva na fakultete, prav tako je še premalo kariernega prepletanja.

Pomembnost sodelovanja izobraževalnega sistema z gospodarstvom poudarjajo tudi v Elektru Ljubljana. Menijo, da ko država načrtuje, da se bo usmerila v zeleno in jedrsko energijo, ima izobraževalni sistem dovolj časa, da temu ustrezno določi potrebe po kadrovskih profilih in zahtevanih kompetencah v prihodnje. »Vključenost izobraževalnega sistema v razvojne dokumente je bistvenega pomena,« pravijo v Elektru Ljubljana.