Varnost ima prednost pred proizvodnjo

»Ob nastopu visokih voda ima varna evakuacija poplavnega vala prednost pred proizvodnjo. Veriga hidroelektrarn (HE) pripomore k zniževanju poplavnega vala, saj že ob napovedi visokih voda začnemo postopno prazniti akumulacije in jih tako pripravimo na povečane dotoke vode, posledično pa se zmanjša poplavni val,« pravijo v Holdingu Slovenske elektrarne(HSE), enako menijo tudi tudi v Gen energiji.

»Z verigo HE je poplave lažje obvladovati kot brez nje. V sklopu gradnje HE navadno zgradijo nasipe, ki so projektirani na tako višino, da zadržijo tudi poplavne vode. Med nedavnimi poplavami je bil del Posavja poplavljen, ker sistem protipoplavne zaščite na območju načrtovane HE Mokrice še ni končan. Na območju, kjer je protipoplavna zaščita zgrajena, od Radeč do Brežic, pa se je projekt izkazal za zelo učinkovit, saj poplav tam ni bilo. S HE Brežice nam je uspelo z nadzorovanim razlivanjem čez visokovodni razbremenilnik nekoliko znižati visokovodni val, predvsem pa smo ga upočasnili, kar pa ni zadostovalo za zaščito poplavnih območij ob načrtovanih HE Mokrice,« pojasnjujejo v Gen energiji.

Prelivanje prek zapornic

Ob visokih vodostajih hidroelektrarne vodo prelivajo čez zapornice. »Ob povečanju količin vode nad mogočo pretočnostjo turbin je bilo treba vodo tudi preliti čez zapornice hidroelektrarn,« pravijo v HSE. »Pretočne hidroelektrarne, kakršne so na Savi, lahko delujejo le, ko je višinska razlika med vodo nad HE in vodo pod HE dovolj velika. V praksi to pomeni, da do pretokov 500 kubičnih metrov na sekundo vsa voda teče skozi turbine, nad temi pretoki pa se del vode preliva skozi prelivna polja. Elektrarne tudi ob prelivanju lahko obratujejo, vendar le do pretokov približno 1500 kubičnih metrov na sekundo. Takrat agregate ustavimo in se vsa voda preliva le skozi prelivna polja, elektrarna pa miruje,« pojasnjujejo v Gen energiji.

Na spodnji Savi za sistem manjka še ena hidroelektrarna. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Ob zadnjih poplavah je pretok vode presegel 3500 kubičnih metrov na sekundo. »Naše HE nimajo velikih akumulacijskih bazenov, v katerih bi lahko dlje časa zadrževali tako velike količine vode. Ob visokokovodnih razmerah je naša primarna naloga z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljati varnost ljudi, preprečevati okoljsko škodo ter zaščititi premoženje,« opozarjajo.

Dodajajo pa, da so vse elektrarne družbe SEL (HE Moste, HE Završnica, HE Mavčiče, HE Medvode in HE Vrhovo) varno prevajale visoke pretoke Save, brez slabšanja razmer dolvodno, temveč so s preprečevanjem nastajanja zamašitve s plavjem, kar bi lahko povzročilo poplavni val večjih razsežnosti, pomagale vzdrževati stabilne razmere na tem območju.

Večnamenski projekt

O projektu HE Mokrice naravovarstveniki opozarjajo, da je največja težava to, da še pri HE Brežice nadomestni habitati niso v celoti urejeni. »Za HE Brežice, ki je v lasti družbe HESS, katerega 49-odstotni družbenik je družba HSE, je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen in ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Vse naravovarstvene ureditve po projektu investitorja HESS in INFRA so bile izpolnjene, so učinkovite in funkcionalne v naravi. Nadomestni habitati, ki so bili predvideni ob gradnji HE Brežice, niso ovira pri načrtovanju HE Mokrice,« odgovarjajo v HSE.

»Za ureditev nadomestnih habitatov je bila zadolžena družba Infra in ne skupina Gen. Po našem vedenju so ti habitati tudi že zgrajeni in v funkciji. V HE Mokrice so predvideni novi nadomestni habitati,« pravijo v Gen energiji.

Dodajajo, da je projekt spodnje Save večnamenski projekt in ga ne moremo obravnavati zgolj skozi prizmo proizvodnje električne energije. V Posavju so v času odločanja o sprejemljivosti projekta določili pogoj, da se izvede protipoplavna zaščita celotnega območja. Projekt je bil tako tudi tehnično zastavljen in lahko učinkovito deluje le kot celota. Za ta namen je bil sprejet tudi posebni zakon o spodnji Savi, ki naj bi zagotovil celovitost projekta, ustanovljen je bil Sklad za vode, ki ga polnijo delujoče hidroelektrarne in katerega sredstva so bila delno porabljena tudi za gradnjo protipoplavne zaščite Posavja. Projekt se je pri nedavnih poplavah izkazal kot strokovno pravilen in učinkovit tam, kjer je dokončan, s tem pa tudi dokazuje, da sinergija gradnje HE in protipoplavne zaščite deluje, ščiti življenja in preprečuje gmotno škodo.

Na jezovih odstranjujejo plavje, tudi zato, da ne poškoduje opreme. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Preveč vode ne zadržijo niti nekateri protipoplavni ukrepi. Drava pa je leta 2012 pri nas katastrofalno poplavljala, ko so iz avstrijskih HE spustili preveč vode. »S predpripravo akumulacij HE ob napovedanih močnejših padavinah in dotokih zagotovimo počasnejše povečanje pretokov vzdolž celotne verige HE in zmanjšamo poplavni val. V ekstremnih pogojih, kot so bile avgustovske poplave, lahko s predpraznjenjem akumulacij HE zagotovimo postopno povečevanje pretokov, ne moremo pa zmanjšati poplavnega vala, saj akumulacije HE niso sposobne akumulirati tako velikih količin vode. Poudariti je treba, da se ob visokih vodah na HE izvajajo tudi odstranjevanja plavja, kar zagotavlja pretočnost strug in hkrati ugodno ekološko vpliva na okolje. Med plavjem je namreč tudi veliko odpadkov,« pravijo v HSE.

»V Sloveniji je bilo na spodnji Savi uporabljeno hidravlično modeliranje, s katerim so bili simulirani različni pretoki, tudi tisti nad stoletnimi vodami in rezultat modelov je bila pravilna izbira načina protipoplavne zaščite, ki je bila kombinirana s poglabljanjem, nasipi in razlivnimi površinami ob upoštevanju vloge hidroelektrarn pri upravljanju visokovodnega vala. Pri zelo visokih pretokih so pomembne predvsem razlivne površine, kot je visokovodni razbremenilnik pri HE Brežice, ki je bil prvič uporabljen ob nedavnih poplavah in je deloval, kot je bilo načrtovano,« dodajajo v Gen energiji.

Izvozniki 2023. FOTO: Delo