Stavbe povzročijo 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU in porabijo 40 odstotkov energije v Uniji. Kljub temu pa vsako leto v EU prenovijo le okoli 0,4 do 1,2 odstotka stavb. Evropski parlament je zato spomladi podprl predlog zakonodaje za pospešitev prenove stavb, saj bi s tem povečali njihovo energetsko učinkovitost.

Slednje bi do leta 2030 znatno zmanjšalo emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju, ki naj bi do leta 2050 postal podnebno nevtralen.

Sredstva za kreditiranje okoljskih naložb in nepovratne spodbude za izboljšanje energetske učinkovitosti zagotavlja tudi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. In največ zanimanja je, tako kot vsa leta doslej, na javnem pozivu za energetsko obnovo stavb občanov, znotraj tega pa za vgradnjo toplotne črpalke, je pojasnila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.

Poslovni in finančni načrt Eko sklada, ki ga je junija sprejela vlada, med drugim predvideva, da bo Eko sklad letos zagotovili do 50 milijonov evrov sredstev za kreditiranje okoljskih naložb in 39,5 milijona evrov nepovratnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti. Razpisal bo še za dobrih 161 milijonov evrov spodbud iz sredstev podnebnega sklada. Na vprašanje, ali bodo omenjena sredstva zadoščala, direktorica Eko sklada odgovarja, da bodo, glede na kadrovsko kapaciteto Eko sklada, sicer pa so ključne subvencije ves čas na voljo (za energetsko obnovo stavb, za e-avtomobile itd.), tako da so sredstva v okviru povpraševanja zagotovljena.

Za pomoč tudi administrativni asistenti

Na Eko skladu so od konca julija na voljo tudi administrativni asistenti za pripravo vlog za pridobitev subvencij. Trenutno je na voljo pet administrativnih asistentov, njihova pomoč je za vlagatelje brezplačna in dostopna po vsej Sloveniji. In kot pojasnjuje direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, so asistente zagotovili zato, ker je še vedno večina vlog nepopolnih. »Okoli 60–70 odstotkov vlagateljev pozivamo k dopolnitvi vloge, kar je administrativno zelo potratno in je tudi razlog za dolge čakalne dobe za obdelavo vlog. Vloge so slabo pripravljene in nepopolne, niso priložene obvezne priloge, na primer fotografije pred začetkom izvajanja del, obrazec, vloga in izjava o sprejemanju pogojev javnega poziva niso podpisani,« še pojasnjuje in dodaja, da največkrat vlagatelji po tem, ko prejmejo poziv za dopolnitev, kličejo na Eko sklad in se izgovarjajo na izvajalce, ki so vlogo poslali na Eko sklad.

»Vse to je dodatno delo in povzroča dodatne zamude pri pregledu vlog. Nekateri vlagatelji pa za isto naložbo pošljejo več različnih vlog ali pa eno vlogo večkrat (na primer po pošti in po elektronski poti). To samo otežuje delo, saj je za eno naložbo lahko v obravnavi le ena vloga, druge je treba z ustreznimi upravnimi sklepi zaključiti.«

Akcijski načrt

Do konca avgusta je v javni obravnavi osnutek akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine, ki med drugim predvideva do leta 2030 najmanj 3500 naložb na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov pri energetsko revnih gospodinjstvih. Na vprašanje, koliko naložb na teh področjih se po njihovih podatkih izvede trenutno na leto, pa Vendraminova odgovarja, da jih trenutno z obstoječo ekipo izvedejo okoli 250 na leto.

»Akcijski načrt predvideva precej dodatnih aktivnosti na tem področju, med drugim tudi vzpostavitev projektne pisarne, ki vključuje regionalne svetovalne točke za energetsko revščino, kjer bo zagotovljena celostna multidisciplinarna pomoč (tehnična, socialna in osebna pomoč) za energetsko revne na enem mestu. Cilj ni pretiran, če bo Eko skladu dobil kadrovsko okrepitev, kakor je predvideno v Akcijskem načrtu.«

Naj spomnimo, da je glavni cilj akcijskega načrta do leta 2030 zmanjšati delež energetsko revnih gospodinjstev do vrednosti v razponu med 3,8 odstotka in 4,6 odstotka. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada za leto 2022 energetsko revnih 62.000 gospodinjstev oziroma 7,2 odstotka. Za izvajanje akcijskega načrta so za obdobje 2024–2026 potrebna sredstva ocenjena na 35,99 milijona evrov.

Kratkoročni cilji do leta 2026 se navezujejo na dodeljevanje spodbud energetsko revnim v povečanem obsegu, kar pomeni tudi nadgradnjo obstoječe skupine, ki deluje na področju izvajanja ukrepov za zmanjševanje energetske revščine pri Eko skladu.

Ob vsem omenjenem pa akcijski načrt ohranja tudi obstoječe ukrepe, kot so denimo spodbude Eko sklada za vgradnjo novih kurilnih naprav na lesno biomaso, skupni ukrepi pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb in investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti ter svetovalna mreža ENSVET energetsko revnim.

V akcijskem načrtu ključni sklop ukrepov predstavlja shema za zmanjševanje energetske revščine. Vanjo so vključeni štirje ukrepi: investicijske spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov za energetsko revne, energetsko svetovanje za energetsko revne, informiranje energetsko revnih preko akterjev v neformalni mreži za informiranje in ozaveščanje na regionalni ravni ter projektna pisarna z regionalnimi svetovalnimi točkami za energetsko revščino. Kot krovni organizacijski ukrep je v osnutku načrta zapisan sosvet za energetsko revščino.

Cilj: usposobiti do 30 novih svetovalcev

Do 1. septembra se lahko na razpis Eko sklada prijavijo vsi, ki bi želeli postati energetski svetovalci. Vabijo kandidate, ki se zanimajo za izvajanje aktivnosti energetskega svetovanja neposredno občanom, pravnim osebam in javnemu sektorju v mreži ENSVET, ki jo vodi in organizira Eko sklad. Izbrani kandidati za energetske svetovalce v mreži ENSVET se bodo udeležili usposabljanja ter pridobili naziv svetovalec »pripravnik«.

»Dejavnost brezplačnega neodvisnega energetskega svetovanja trenutno poteka v 59 krajih v Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Na letnem nivoju svetujejo 6000 do 8000 strankam o ukrepih energijske prenove obstoječih stavb ter ukrepih za učinkovitejšo zasnovo novih stavb. Energetski svetovalci izvajajo poleg svetovanj tudi izobraževalne in promocijske aktivnosti skupinam zainteresiranih ter sodelujejo v lokalnih in nacionalnih medijih (tematska predavanja, strokovni članki, radijske oddaje),« še pojasnjuje sogovornica.

V skladu s cilji Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost (AN-URE) bi morala svetovalna mreža obseg svojega dela že v sedanjem obdobju povečati za ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v stavbah. »Kažejo se potrebe za usposabljanje dodatnih, torej novih energetskih svetovalcev za delo v svetovalni mreži. Cilj je usposobiti novo generacijo 20 do 30 energetskih svetovalcev za delo v mreži ENSVET, ki trenutno šteje 49 aktivnih energetskih svetovalcev,« še pravi Mojca Vendramin in poudari, da bodo delovali na določenih območjih Slovenije, kjer primanjkuje svetovalcev. Tako bodo z večjim številom energetskih svetovalcev prispevali k povečanju obsega svetovanj in izvedenih ukrepov URE in OVE.