Pomembna je izhodna strategija iz obdobja regulacije cen elektrike

Prihodnji teden bo minister za energijo Bojan Kumer predvidoma predstavil ukrepe, s katerimi bi vlada preprečila 60-odstotni dvig zneskov na položnicah za elektriko, ki ga napovedujejo z novim letom. Predsednica uprave Petrola, ki je tudi dobavitelj elektrike, Nada Drobne Popović, se strinja, da je izhodna strategija iz obdobja regulacije nujna: »Najti bi morali ustrezno rešitev, da ti dvigi za fizične osebe ne bodo previsoki, a da bodo cene stimulirale za varčevanje.«

Skupina Petrol je v prvem polletju ustvarila rekordnih skoraj 53 milijonov evrov čistega dobička, zaradi nižjih cen energentov ter manj trgovanja z elektriko in plina pa 17 odstotkov nižje prihodke. Kaj je v prvem polletju vplivalo na poslovanje? Kako ste z njim zadovoljni?

Poslovanje se je letos stabiliziralo in se po dveh letih kriz normaliziralo. Rezultat je pričakovan. Če ne bo večjih zunanjih vplivov, bi leto morali zaključiti skladno s sprejetim poslovnim načrtom. Na padec prihodkov so vplivale cene energentov, tako kot lani na rast. Lani je skupina poslovala z izgubo zaradi regulacij cen energentov na vseh trgih, prihodki pa so bili zaradi visokih cen energentov rekordni, skupina Petrol nikoli prej ni imela skoraj deset milijard evrov prihodkov. Pri spremljanju Petrolove uspešnosti sta bolj pomembna kazalnika kosmati poslovni izid in prosti denarni tok. Naftnih derivatov smo letos prodali manj kot lani, ker so bile končne cene lansko leto v določenem obdobju še celo nižje od tržnih cen in nižje od cen v sosednjih državah. Zaradi tega smo na prodajnih mestih ob meji namreč beležili tudi do 70 odstotkov višjo prodajo.

Količina prodaje električne energije in zemeljskega plina je v prvem polletju rasla pri gospodinjskih uporabnikih, medtem ko je bil padec pri industrijskih porabnikih. Manj prodanih količin smo imeli tudi iz trgovanja, kar je bila poslovna odločitev. Poraba zemeljskega plina je bila tudi nižja zaradi mile zime.

Junija je Hrvaška omilila regulativo cen goriv. To bo pozitivno vplivalo na Petrol. Kakšno drugo polovico leta pričakujete?

Zadovoljni smo, da nam je na Hrvaškem uspelo doseči višjo regulirano maržo, ki je 12,5 centra na liter. S temi maržami lahko pokrivamo vsaj stroške pri poslovanju, medtem ko jih z desetimi centi na liter nismo. S tem bomo lažje dosegli poslovni načrt skupine, saj na Hrvaškem v prvi polovici leta nismo dosegali planov.

Poraba elektrike v gospodinjstvih še vedno raste. To kaže, da z vladnimi ukrepi prebivalci niso bili motivirani za varčevanje.

Zaradi vladnih ukrepov cene za gospodinjske in male poslovne odjemalce niso sledile tržnim dvigom na borzi, zato končni uporabniki niso bili motivirani za varčevanje. Velika podjetja, ki so plačevala tržne cene energentov, pa so morala biti glede teh stroškov zelo pazljiva. Poleg tega je bila poraba nižja tudi zaradi ohlajanja trga; od lanskega zadnjega četrtletja nabavni indeks PMI pada, kar kaže na umirjanje potrošnje in zato tudi industrijske proizvodnje.

Letos se ukrepi za omejevanje cen elektrike iztekajo, konec leta tudi regulacija cen. Če država ne bo sprejela dodatnih ukrepov, se bo račun za povprečno gospodinjstvo januarja povišal za dobrih 60 odstotkov glede na letošnji maj, ko je še veljal znižani DDV. Na ministrstvu za energijo naj bi snovali nove ukrepe. Ali ste vi kot dobavitelj s tem seznanjeni?

Regulacija cen za fizične in male poslovne odjemalce elektrike in plina velja do konca leta. Narejeni so bili izračuni, da se bo cena povprečne položnice z dvigom DDV na 22 odstotkov, polnim prispevkom za obnovljive vire energije in zaključkom regulacije cen elektrike dvignila za 62 odstotkov. Ministrstvo za energijo je v sklopu krizne skupine za elektriko in plin prosilo, naj se naredijo različni izračuni, kakšen bo vpliv v prihodnjem letu in kako ukrepati po izteku regulacije. Prodajalci in dobavitelji smo poudarjali, da je pomembna tudi strategija izhoda iz regulacije

Kakšna bi bila pametna pot iz regulacije?

Najti bi morali ustrezno rešitev, da ti dvigi za fizične osebe ne bodo previsoki, a da bodo cene spodbujale k varčevanju. Če država postavi kapico prenizko, gospodinjstva ne varčujejo, medtem ko se stroški regulacije plačujejo iz državnega proračuna. Logično je, da država ukrepa, ko so rasti cen previsoke, prav pa je tudi, da se konkurenčnost trga ob normalizaciji cen ponovno vzpostavi ter da se ponudba in povpraševanje na trgu ustrezno oblikujeta. Tudi najnižje cene goriv lani v Sloveniji so spodbudile k ekstremni prodaji. To ni v duhu zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. Če pa so cene normalne, tudi ekonomija obsega temu primerno reagira.

Kot je razumeti, vlada pričakuje, da država ne bo več nosila celotnega stroška regulacije, ampak da bi del prispevali tudi dobavitelji.

Kot dobavitelji ves čas krize prispevamo. Petrol je lani na področju regulacije naftnih derivatov celotno breme nosil sam. Dogovora z državo o poravnavi za nazaj še nismo dosegli. Tudi Geoplin, ki je v lasti Petrola, je breme manjše dobave po Gazpromovi pogodbi prevzel nase, s tem ko je na trgu kupoval zemeljski plin, da je izpolnil svoje obveze do kupcev. Zadovoljni pa smo, da je z regulacijo cen elektrike in plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce bila sprejeta uredba, ki nam je breme stroškov pomagala premostiti. Petrol je že lani v segmentu naftnih derivatov in veleprodaje zemeljskega plina nase prevzel celotno breme.

Kako to vidimo v prihodnje? Kakršna koli bo regulacija, ki bo podaljšana, bo v enem segmentu šla v breme dobaviteljev – ker vedno gre. Ne bi pa si želeli, da bi se breme regulacije preneslo samo na nas. Ko se z regulacijo poseže na trg, je edino pravilno, da se hkrati definira tudi sistem povračil.

Podjetja že zakupujejo elektriko za prihodnje leto, ali čakajo na december?

Nekaj zakupov za prihodnje leto je narejenih. Ti odstotki zakupa so manjši, kot so bili pred krizo.

Regulacija za plin ne bo podaljšana. Pod vašo streho je tudi Geoplin.

Geoplin ni bil deležen regulacije, ker deluje na veleprodajnem trgu. Regulacija velja za fizične osebe, male poslovne odjemalce in javne zavode. Trenutne cene plina so bistveno nižje od lanskih cen. Pozitivno je tudi, da so skladišča plina relativno polna. Z dobavami plina v Evropi ni večjih težav, tudi potrošnja je nekoliko nižja.

Kaj pa razvojni projekti, katere bi omenili v Sloveniji in na Hrvaškem?

Ponosni smo, da smo v Sloveniji avgusta priključili prvi dve sončni elektrarni na strehah prodajnih mest Poljčane in Maribor – Na Poljanah. Projekt Petrol Green predvideva, da bosta do konca leta 102 naši prodajni mesti opremljeni s sončnimi elektrarnami. Z njimi bomo na letni ravni proizvedli nekaj več kot pet MWh električne energije, kar pomeni, da bomo s tem lahko zagotovili približno do 50-odstotno samooskrbnost prodajnih mest.

Obenem smo tudi v zaključni fazi priklopa treh sončnih elektrarn na Hrvaškem s skupno instalirano močjo 22 MW na območju Šibenika in Knina. Trenutno je to še vedno največja sončna elektrarna v regiji. Na Hrvaškem nadaljujemo tudi z razvojem vetrne elektrarne Dazlina. V različnih fazah razvoja imamo več projektov sonca in vetra tako pri nas kot na Hrvaškem. Ti projekti terjajo svoj čas, saj od razvoja do izgradnje preteče kar nekaj let.

Ali je na Hrvaškem lažje priti do umestitve v prostor?

Na Hrvaškem delujeta dve naši vetrni elektrarni. Povprečen čas umestitve v prostor je bil okoli sedem let. Na Hrvaškem je bilo lažje zato, ker so imeli sprejeto strategijo obnovljivih virov energije in umeščanja v prostor.

Glede hitrejšega umeščanja objektov v prostor so v zadnjem obdobju pozitivni premiki tudi v Sloveniji. Petrol razvija predvsem projekte sonca in vetra, imamo pa tudi nekaj majhnih hidroelektrarn v BiH in Srbiji.

Kaj pa vam pomeni nedavna pridobitev bonitetne ocene ESG mednarodne bonitetne hiše S&P Global Ratings?

Junija smo prejeli bonitetno oceno ESG 56 z ustrezno pripravljenostjo, kar je nad povprečno oceno (54) svetovnega naftnega in plinskega sektorja. Smo ena prvih slovenskih borznih družb z bonitetno oceno ESG, in smo nanjo ponosni. Transformacija iz klasičnega trgovca s prodajo naftnih derivatov v energetsko družbo je pot, po kateri hodimo že nekaj časa. Resno smo vzeli zaveze za zmanjšanje ogljičnega odtisa in k trajnosti v vseh segmentih. V okviru presoje so bile ocenjene različne kategorije, zato vemo, kje smo v povprečju z našo panogo, v katerem segmentu smo boljši in na katerih področjih smo slabši od panoge.

In kje ste slabši?

Kljub, po mnenju bonitetne hiše, ustrezni pripravljenosti Petrola ter naši agilnosti pri prilagajanju in odzivanju na volatilno poslovno okolje, tudi v obdobju pandemije in energetske krize, imamo še prostor za izboljšave. Na podlagi te ocene ESG smo pripravili nabor kriterijev in ukrepov, ki jih bomo morali izpolniti v naslednjih letih, tudi načrt, koliko investicij bomo za kaj namenjali. Že v strategiji smo zapisali, da bomo od 689 milijonov evrov investicij v petih letih 35 odstotkov namenili v zeleno tranzicijo. In tega se držimo kljub krizam, ki smo jih imeli. Sicer smo bili investicije v zadnjih dveh letih prisiljeni zmanjšati za stpo milijonov evrov, predvsem zaradi negativnih posledic regulacije energentov na poslovanje skupine. Vendar pri tem nismo zmanjšali odstotkov za naložbe v zeleno tranzicijo, digitalizacijo (te smo celo povečali) in v prenovo prodajnih mest.

In tudi pritisk finančnih institucij pri samem financiranju teh investicij in podjetja nasploh je vedno večji, zato bo taka bonitetna ocena ESG zagotovo pomagala, da bomo lažje prišli do dobrih virov financiranja.

Kakšna je torej dolgoročna vizija vaše energetske tranzicije?

Vidimo se kot upravljavec energetskih rešitev v energetski tranziciji, ki bo znal s pametnimi digitalnimi rešitvami in ustreznimi investicijami v osnovna sredstva in opremo najbolj pametno upravljati z energijo za kupce. Obenem pa s ponudbo storitev na prodajnih mestih želimo biti prva izbira na poti, zato je pomembno, kako bo videti prodajno mesto prihodnosti.

Glede na sedanjo rast odstotka prodaje električnih vozil kratkoročno prodaja goriv na ta račun še ne bo padala, saj še vedno raste že zaradi rasti transporta. Se pa zavedamo, da bo v daljšem obdobju, na primer od 2035 do 2050, prodaja goriv začela padati, zato bo ta segment treba nadomestiti. Obenem bo treba nadomestiti tudi vso potencialno rast, če želimo še rasti. Zato analiziramo, kakšne bodo potrebe kupca v prihodnje in kaj mu na našem prodajnem mestu lahko še ponudimo. Veliko prostora na prodajnih mestih v novih formatih namenjamo gastronomski ponudbi, ker je to pomembno za zadovoljitev potreb kupca, sploh na avtocestnih lokacijah, kjer so daljši postanki.

Na Hrvaškem odpiramo še zadnjo, že deseto prenovljeno prodajno mesto. Letos smo opravili največ obnov v zgodovini podjetja, kar pomeni, da prodajno mesto podremo in zgradimo na novo. V Sloveniji pa rekonstruiramo dve največji prodajni mesti, Barje sever in Barje jug, ki naj bi bili odprti predvidoma konec leta.

Nedavno je še Svet EU potrdil uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki predvideva večje število polnilnic za električna vozila po EU. Kako razširjena je že vaša mreža polnilnic?

Trenutno imamo skupno 434 lastnih električnih polnilnic in v upravljanju. Investiramo v ultra hitre polnilnice na avtocestnem križu, v hitre in običajne polnilnice v večjih mestih po Sloveniji in na Hrvaškem oziroma povsod tam, kjer je Petrol prisoten in kjer smo jih lahko postavili zaradi ustrezne infrastrukture. Investiramo še v polnilnice za dom, sodelujemo pa tudi s podjetji, ki iščejo rešitve za polnjenje avtomobilov za zaposlene, ter vzpostavljamo strateška partnerstva z občinami.

Izkazalo se je, da bo veliko polnjenj doma in v službi zato, ker avto takrat stoji, za kar pa niso potrebne ultra hitre polnilnice – s tem bo manj obremenjen tudi energetski sistem. Ultra hitre polnilnice bodo zagotovo potrebne na avtocestnem križu, zato bodo tam potrebne velike investicije. Vendar postavitev polnilnic ne bo možna brez sodelovanja širše skupnosti in celovite strategije umeščanja v prostor.

Vaša strategija do leta 2025 jih sicer predvideva kar 1575, kako boste to dosegli?

Na tem področju je nekaj zaostanka, za to sta dva razloga. Prvi so zmanjšane investicije zaradi regulacije, drugi pa je razvoj infrastrukture, ki potrebam po polnilnicah ne sledi.

Kako se pripravljate na prihod konkurence, MOL in Shell, v Sloveniji?

Petrol želi biti in ostati prvi ponudnik izbire na poti in iz te strategije se ne umikamo. Ko smo naredili analizo marž v Sloveniji, primerljivo s sosednjimi državami in z evropskim povprečjem EU-27, smo ugotovili, da so praktično naše marže 50 odstotkov nižje od povprečne evropske marže oziroma bistveno nižje od drugih evropskih trgov. Tudi v obdobju liberalizacije trga v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je trg ostal konkurenčen in znotraj povprečja EU-27.

Tudi soglasje evropske komisije za transakcijo in vstop družb MOL in Shell na naše tržišče kaže, da bo trg tudi v prihodnje konkurenčen.

Ne moremo mimo nedavnih uničujočih poplav. Kakšno škodo so povzročile na vaših objektih in infrastrukturi?

Imeli smo poplavljenih več kot deset prodajnih mest, od tega smo jih večino hitro odprli, tri so bila zaradi težjih poškodb zaprta: Prevalje, Otiški vrh in Mežica. Tudi pri teh smo dve nedavno odprli z mobilno enoto, eno pa bo odprto najkasneje do konca meseca. Glede na našo mrežo 318 prodajnih mest ta infrastruktura ni utrpela zelo velike škode, kar tudi kaže, da so bili ti objekti ustrezno umeščeni, tudi v smislu presoje poplavnih ukrepov.

Večjo škodo smo utrpeli na distribucijski infrastrukturi zemeljskega plina, saj smo bili njegov ponudnik v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, v Črni na Koroškem, na Ravnah in Prevaljah ter v Mežici. Na Prevaljah samo še pet odjemalcev nima dostopa do plina, medtem ko je problem v Črni na Koroškem in Mežici malo večji. Trudimo se, da bomo do 1. oktobra vsem uporabnikom vzpostavili dostop vsaj do nekega alternativnega energenta.

Škoda na infrastrukturi še ni dokončno ocenjena, največja pa bo na distribuciji zemeljskega plina. V Črni na Koroškem in Mežici so nam največje poškodbe naredili podrti mostovi, saj smo imeli razpeljano plinsko infrastrukturo ob strugi in pod mostovi. Kako bomo speljali novo infrastrukturo, pa je odvisno tudi od tega, kako bo speljana nova struga. Na strokovni ravni smo sprejeli odločitev, da v prihodnje plinske infrastrukture ne bomo več peljali čez most, ampak jo bomo vtisnili pod samo strugo, da se v prihodnje izognemo večjim škodam.

S kakšnimi ukrepi podpore pa pomagate prizadetim v poplavah?

Takoj smo zaposlenim, ki so izgubili dom ali pa se ne morejo vrniti domov, brezplačno ponudili naše počitniške kapacitete ter finančna sredstva namenili še v Petrolov solidarnostni sklad. Odprli smo še račun, kamor lahko tudi naši zaposleni prispevajo za sodelavce in ustanovili komisijo za sprejemanje zahtevkov zaposlenih po pomoči. Prejeli smo 35 prošenj za finančno pomoč, ki jih bo komisija glede na pravilnik ovrednotila, tako da bomo lahko čim prej zaposlenim tudi razdelili sredstva.

Potem smo se z drugimi dobavitelji pridružili pobudi države, da svojim gospodinjskim odjemalcem (imamo 24-odstotni tržni delež) na najbolj prizadetih območjih do konca letošnjega leta znižamo plačilo električne energije na vsega en evro/MWh. Dodatno se bomo v tem času odpovedali zaračunavanju fiksnih stroškov poslovanja. Na podlagi interventnega zakona pa kot ponudnik elektrike in zemeljskega plina tistim, ki so ostali brez doma in odjem tehnično ni mogoč, do konca leta ne bomo zaračunavali elektrike in zemeljskega plina.

Kot družbeno odgovorno podjetje podpiramo tudi ukrep o ustanovitvi sklada za obnovo Slovenije. Koliko sredstev bomo nakazali, trenutno še ne moremo napovedati, vendar je že zdaj jasno, da ta znesek ne bo majhen.