Medijska hiša Delo danes začenja novo poslovno kampanjo Energetika 2022 z naslovom Energetska neodvisnost ter učinkovito upravljanje energije – kaj pričakovati na trgu energentov v prihodnosti.

Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco, ki bo v sredo, 12. oktobra, v Ljubljani. Aktualne tematike bomo predstavljali vsako soboto v časopisu Delo in na spletu. V okviru poslovne kampanje bomo tako predstavili načrte zelene preobrazbe slovenske energetike, ki mora biti pametna, varna, zanesljiva in konkurenčna, ter preverili, kako se uresničujejo usmeritve države za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. S sogovorniki bomo predstavljali, kakšna je prihodnost jedrske energije, kakšni so potenciali sončnih, hidro- in vetrnih elektrarn ter geotermalne energije. Z vsem tem v ospredje prihaja potreba po učinkovitem sistemu za dolgoročno shranjevanje presežkov električne energije. Predstavili bomo tudi razvoj novih tehnologij in poslovnih modelov na področju energentov.

Evropske države se vračajo k premogu (2)

Iskali bomo odgovore na vprašanja, kaj je lahko zagotovilo za dolgoročno nizke cene električne energije in kako pomembno je, da podjetja strateško pristopajo k zakupu energije. Visoke cene energentov lahko privedejo do nujnega zvišanja cen izdelkov in s tem zmanjšanja konkurenčnosti, lahko pa je ogrožen tudi dolgoročni obstoj podjetij.

Energetika mora dolgoročno zagotoviti zadostno, zanesljivo, cenovno dostopno in do okolja čim prijaznejšo preskrbo z energijo. Za uspešen in stroškovno učinkovit energetski prehod je ključna elektroenergetska povezanost.

Izzivi prihodnosti

Na izzive prihodnosti, kot so razogljičenje, elektrifikacija in digitalizacija, morajo odgovarjati tudi energetske politike držav. Evropski ministri so v svetu EU pred kratkim obravnavali akte zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55. Ta predvideva, da bi na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2030 zmanjšali izpuste za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Do leta 2050 pa naj bi dosegli nevtralnost emisij toplogrednih plinov.

Evropski ministri, pristojni za energetiko, so na svetu EU podprli dogovor o višjih ciljih pri direktivah o spodbujanju obnovljivih virov energije in o energetski učinkovitosti. Ta predvideva povečanje deleža obnovljivih virov energije z 32 na 40 odstotkov do leta 2030. Zakonodajni akti še predvidevajo, da bodo države pri transportu lahko izbirale med 13-odstotnim zmanjšanjem emisij v prometu do leta 2030 ali vsaj 29-odstotnim deležem obnovljivih virov energije pri končni porabi energije do leta 2030. Države članice EU pa naj bi do leta 2030 zmanjšale končno porabo energije za 36 odstotkov, porabo primarne energije pa za 39 odstotkov glede na projekcije iz leta 2007. Kar 75 odstotkov vseh emisij EU namreč predstavljata proizvodnja energije in njena uporaba.

Okoljski ministri EU pa so na svetu EU podprli načrt za konec prodaje vozil z motorjem na notranje zgorevanje od leta 2035. Uvajajo se tudi že strožji standardi pri izpustih CO₂ za osebna in lahka gospodarska vozila. Poleg tega je uveden tudi nov steber trgovanja z emisijami (ETS) za cestni promet in stavbe ter pomorski promet. Okrepljeno bo tudi delovanje sistema ETS, vključno z ETS za letalski promet. Hkrati se zvišujejo nacionalni cilji za prizadevanja držav članic v sektorjih, ki niso del ETS (odpadki, kmetijstvo, stavbe, promet, manjši gospodarski obrati) v uredbi za delitev bremen (ESR). Ustanovljen je bil poseben Socialni sklad za podnebje za premagovanje socialnih izzivov, s katerimi se bodo v prihodnjih letih spopadali državljani. Na podlagi dogovorov se bodo lahko začela pogajanja z evropskim parlamentom.

Minister za okolje Uroš Brežan je poudaril, da je sveženj Pripravljeni na 55 pomemben element pri spopadanju z izzivi sedanje energetske krize ter pripomore k večji samozadostnosti EU pri preskrbi z energijo. Spomnil je, da je Sloveniji v pogajanjih uspelo, da je postala upravičenka do sredstev iz Sklada za modernizacijo energetskega sistema – predvidoma naj bi nam bilo na voljo okoli 300 milijonov evrov. Da je zelo pomembno, da je tudi naša država upravičena do sredstev iz omenjenega sklada, je ob nedavnem obisku pri predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poudaril tudi predsednik vlade Robert Golob.

Če globalno segrevanje proti koncu stoletja doseže okoli tri stopinje Celzija, bi to lahko zelo negativno vplivalo na življenje ljudi. FOTO: Daniel Becerril/Reuters

Svet na prelomni točki

Svetovno gospodarstvo bi v prihodnjih 50 letih lahko utrpelo za 178 bilijonov dolarjev izgub, če se ne bo odzvalo na podnebne spremembe in če svetovni vodje ne bodo združili moči v boju za doseganje neto ničelnih emisij. To ugotavlja najnovejše poročilo Deloittovega centra za trajnostni napredek (DCSP) z naslovom Svet na prelomni točki (Global Turning Point). To bi samo leta 2070 predstavljalo 7,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Po drugi strani pa bi svetovno gospodarstvo s pospešenim prehodom na neto ničelne emisije v prihodnjih petih desetletjih lahko ustvarilo 43 bilijonov ameriških dolarjev dobička; s tem bi se svetovni BDP leta 2070 povečal za 3,8 odstotka. Poročilo temelji na raziskavi Deloittovega ekonomskega inštituta, ki je analiziral 15 geografskih območij v azijsko-pacifiški regiji, Evropi in Ameriki.

»Če globalno segrevanje proti koncu stoletja doseže okoli tri stopinje Celzija, bi to lahko zelo negativno vplivalo na življenja ljudi, še posebno na najranljivejše, povečalo brezposelnost, poslabšalo zdravje in dobro počutje ljudi ter zmanjšalo produktivnost, zaloge hrane in vode ter znižalo življenjski standard po vsem svetu.«

Da je čas za obsežne spremembe, ker je časa za razprave zmanjkalo in je treba začeti ukrepati hitro, pogumno in v vseh sektorjih, je poudaril Punit Renjen, izvršni direktor Deloitte Global. »In čeprav bi to od vlad, neprofitnega sektorja in podjetij po vsem svetu zahtevalo večlike naložbe, bi bili stroški neukrepanja še precej večji. Podatki to potrjujejo. Naša generacija ima edinstveno priložnost, da preoblikuje svetovno gospodarstvo in ustvari bolj trajnostno, odporno in uravnoteženo dolgoročno rast. Po mojem mnenju ni vprašanje, zakaj v to vlagati. Vprašanje je, zakaj, za vraga, ne bi.«

Obsežno usklajevanje in globalno sodelovanje

Prehod gospodarstva na nizkoogljično prihodnost bo zahteval obsežno usklajevanje in globalno sodelovanje v vseh panogah in v vseh predelih sveta, še navajajo v poročilu. Za doseganje trajnostnega napredka bodo morale vlade pri pripravi globalnih politik in povečevanju naložb v čiste energetske sisteme ter nove kombinacije zelenih tehnologij tesno sodelovati s finančnim in tehnološkim sektorjem.

Raziskava Deloittovega ekonomskega inštituta kaže, da bi kolektivni prehod z gospodarstva, ki je odvisno od fosilnih goriv, na gospodarstvo, ki ga poganja predvsem obnovljiva energija, ustvarilo nove vire rasti in delovna mesta. Za uspešno preobrazbo pa so najpomembnejši globalni predpisi in sodelovanje.

»Svetovno gospodarstvo se mora razvijati tako, da se bo sposobno spopasti z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe,« je dodal dr. Pradeep Philip z Deloittovega ekonomskega inštituta. Povedal je, da njihova analiza kaže, da nizkoogljična prihodnost ni nujna samo z družbenega, ampak tudi z gospodarskega vidika. »Tehnologije, poslovne modele in politične pristope za boj proti podnebni krizi ter sproščanje potenciala za znatno gospodarsko rast že imamo – treba je le še, da se vlade, podjetja in skupnosti po vsem svetu uskladijo na poti v neto ničelno prihodnost.«

»Za nove, trajne rešitve za te družbene izzive moramo razviti nove vrste sodelovanja in imeti celosten, večstranski pristop. Odločevalci, vplivneži in udeleženci lahko na temelju naše analize ustvarjajo gospodarske koristi in rast ter delajo v dobro posameznikov in celotne družbe,« je povedal dr. Bernhard Lorentz, ustanovitelj DCSP in vodja Deloitte Global Consulting Sustainability & Climate Strategy.

Vsaka regija bo morala prehoditi svojo edinstveno pot do neto ničelne prihodnosti, kaže analiza. Te poti pa bodo odvisne od številnih dejavnikov, kot so struktura vodilnih organov in družb, izpostavljenost podnebnim spremembam in splošni profil tveganja ter prednosti in zmogljivosti trga. Podobno bo vsaka regija imela svojo edinstveno prelomno točko. Na primer azijsko-pacifiška regija naj bi prednosti prehoda na nizkoogljično gospodarstvo doživela že med letoma 2020 in 2030, Evropa pa šele med letoma 2040 in 2050. Prehod naj bi se odvijal tudi različno hitro, vendar če hitro ukrepamo, naj bi vse regije prelomno točko dosegle do leta 2070 in še dolgo potem žele koristi, še navaja poročilo.

Pravijo, da se bo Deloittov novi Center za trajnostni napredek (DCSP) osredotočal na celostne, podatkovno usmerjene analize in idejno vodenje, usmerjeno k rezultatom, da bi organizacijam kazal pot pri prehodu v trajnostno prihodnost.