Tudi njena poslovilna predstava v slogu kariere – prava drama! (VIDEO)

Ljubljana – Finska kraljica biatlona Kaisa Mäkäräinen ni mogla skriti, kako zelo ji je bilo hudo, ko je pred sklepnim dejanjem nedavno končane zime v domačem Kontiolahtiju sporočila, da bo po zasledovalni preizkušnji svoje tekmovalne smuči dokončno postavila v kot, puško pa obesila na klin. To je dala pred dnevi jasno vedeti tudi v pogovoru za časnik Helsingin Sanomat.

»Kappa«, kakor jo tudi kličejo, je med drugim zaupala, da bi svojo športno pot podaljšala še za kakšno sezono, če bi dobila ustreznega tujega trenerja za streljanje. »Če bi vodenje naše reprezentance, recimo, prevzel Siegfried Mazet, bi nadaljevala kariero. Francoski strokovnjak je dolgo zelo uspešno vodil rojaka Martina Fourcada, nazadnje pa Norvežane,« je poudarila Mäkäräinenova, ki je vse do zadnjega oklevala z odločitvijo o slovesu. Kako boleče je bilo zanjo, ko je dala še zadnji intervju po tekmi, so izda(ja)le tudi krokodilje solze, ki so ji polzele po licih.

A z željo, da bi rada sodelovala z Mazetom, nikakor ni želela zmanjšati zaslug njenega dolgoletnega (osebnega) trenerja Jarma Punkkinena, med letoma 1999 in 2001 tudi selektorja slovenske reprezentance v teku na smučeh. Med 69-letnim finskim strokovnjakom in 32 let mlajšo Kaiso, nad katero je bedel vse od pomladi 2007, je do zadnjega vladalo globoko medsebojno spoštovanje.
 

Še bolj priljubljena kot Kimi Räikkönen

»Ko sva se objela po zadnji tekmi, sva na hitro podoživela najino skupno trinajstletno zgodbo,« je zaupal Punkkinen, ki je v sklepni predstavi svoje varovanke videl vso njeno kariero v malem, polno vzponov in padcev. »To je bila spet prava drama!« je bil vnovič – tako kot že velikokrat prej – na trnih trener iz Valkeale na jugu »dežele tisočerih jezer«, potem ko si je njegova varovanka na zaključni zasledovalni preizkušnji v Kontiolahtiju pritekla in pristreljala četrto mesto. Zadnjo tekmo je sicer začela šele z 18. štartnega položaja (s šprinta), a je nato kot po tekočem traku prehitevala tekmice in se na koncu prebila tik pod zmagovalni oder.


Skupno je v svetovnem pokalu nanizala kar 85 stopničk, od tega 27 zmag (5 na Pokljuki). V svoji bogati vitrini ima še tri velike kristalne globuse (2010/11, 2013/14 in 2017/18) ter šest kolajn s svetovnih prvenstev – tudi zlato z zasledovalne preizkušnje leta 2011 v Hanti-Mansijsku. Ni slabo za športnico, za katero so nekateri »poznavalci« menili, da je »resda dobra tekačica, nikoli pa ne bo vrhunska biatlonka …«, kajne? Tudi takšni komentarji so jo dodatno gnali naprej, da je na treningih »grizla kolena« kot le malokatera tekmica. Energijo je črpala tudi iz tako imenovanega »sisuja«, značajske lastnosti Fincev, ki pomeni izjemno nepopustljivost in vzdržljivost kot tudi silno moč in bojni duh.

»Ker sem začela streljati šele pri 20 letih, mi še zlasti na začetku ni bilo lahko. Zato sem toliko bolj ponosna na vse svoje uspehe,« se je na sijajno kariero ozrla 37-letna šampionka iz Ristijärvija v osrednjem delu Finske, ki je bila po raziskavi podjetja Sponsor Insight v zadnjih letih med odraslimi celo najbolj priljubljena športnica v njeni domovini. Še pred dirkačem formule 1 Kimijem Räikkönenom, smučarskim tekačem Iivom Niskanenom in nogometašem Teemujem Pukkijem, ki je »Suomije« popeljal na prvi veliki turnir – Euro 2020 oziroma 2021 …