Prevc: Zdaj se bo videlo, kam pes taco moli (VIDEO)

Innsbruck – Potem ko je Peter Prevc v včerajšnjih kvalifikacijah pristal pri 124 metrih, je sprva stisnil pesti, toda njegovo zadovoljstvo je v hipu minilo, ko je na semaforju rezultatov videl, da je »šele« deseti. Na koncu je zasedel 16. mesto, na tem položaju pa je tudi po polovici novoletne turneje, kar je manj, kot si je obetal pred odhodom na prvi vrhunec sezone.

»Zelena črta se mi je zdela bližje. Če bi bilo obratno in bi dan končal, kot sem ga začel, ko sem imel v uvodni seriji za trening najboljšo oceno, bi bil zadovoljen, tako pa nisem najbolj,« je bil samokritičen najstarejši od bratov Prevc, ki si seveda tudi sam razbija glavo s tem, zakaj ne more uspešnih (prvih) skokov ponavljati v nizu. Razmišlja, da morda razlog tiči tudi v tem, da na novoletni turneji od poskusne do uvodne serije v konkurenci mine več časa kot običajno.

»Vmes mi malo zmanjka animacije in ne vem, kaj bi takrat delal. Vse sklepe si ogrejem dvakrat, pa mi kljub temu ostane še kar nekaj časa. Vsakič, ko sem moral hitro spet na vrh zaletišča, sem skočil bolje,« je razkril Peter in glede preglavic, ki mu jih povzroča telemark, pristavil, da ga ob pristanku res hitro potegne nazaj.

»Nekako se mi ob doskoku noge ne aktivirajo pravilno. Če nato še kdo pade pred menoj ali pristanem na razrito območje, mi zmanjka malo samozavesti za trden pristanek. Morda na to vplivajo tudi 'kajle' v čevljih, s katerimi skačem tri mesece in zaradi katerih je pri doskoku več naklona goleni,« je priznal, da se – predvsem kar zadeva pristanek – še ni navadil na zagozde v čevljih.
 

Innsbruck običajno vse postavi na glavo

Ker mu že tolikokrat ni uspelo (do)skočiti tako, kot si je zamislil, ga je to že nehalo jeziti. »Vprašam se: Kako in zakaj spet? Seveda mi to ni všeč. Morda pa gre le za prehodno obdobje in bo kmalu minilo,« se nadeja 27-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki se po svojih najboljših močeh trudi, da bi bil na tekmi čim boljši. »Nič ne bom silil, podarjeno mi tudi nič ne bo. Delal bom naprej, pripravljen sem na najslabše, upam pa na najboljše,« si želi, da bi se mu kmalu odprlo.

Rad bi videl, da bi na kateri od preostalih dveh tekem na novoletni turneji v obeh serijah skočil dobro in spet dosegel vrhunski rezultat. »Ko mi skoka uspeta dobro, sem med deseterico, ko nastopim bolj napol, sem med 10. in 20. mestom, ko sem uvrščen nad 20. mestom, pa so moji nastopi že zelo slabi,« je pojasnil najstarejši od bratov Prevc, za katerega sta prišla v Garmisch-Partenkirchen navijat tudi srčna izbranka Mina in sinček Ludvik.


»Na žalost 'mali' nato ni mogel na tekmo, ker je zbolel – po mojem od vsega navdušenja. Kdo ve, morda je bil tudi zato moj tamkajšnji dosežek slabši,« je v smehu pristavil Peter in na vprašanje, kako je preživel silvestrski večer, odvrnil, da se je po skupni reprezentančni večerji (»Imeli smo veliko hodov z vsem – od morske hrane do mesa in sladoleda.«) odpravil spat ob 23. uri. »Opolnoči sem šel na balkon za dve minuti pogledat ognjemet, nato sem se vrnil v posteljo čakat, da je vojna minila, nakar sem zaspal,« je zaupal zmagovalec Innsbrucka izpred štirih let in šampion novoletne turneje v sanjski zimi 2015/16.

V bitki za tokratnega zlatega orla, kateremu sta za zdaj najbližje Japonec Rjoju Kobajaši in Nemec Karl Geiger, bi težko izpostavil favorita. »Razplet pri vrhu je zanimiv, ker ni enega, ki bi prevladoval. V Garmischu je presenetil Marius Lindvik, tudi za Dawida Kubackega nisem verjel, da se bo tako boril in bil tako zraven. Innsbruck je običajno tisti, ki vse postavi na glavo,« je ocenil in za konec še dodal, da se je največkrat prav na Bergislu videlo, kam pes taco moli.