Ker je frajer, ne meče petard, ampak raje skače daleč

Innsbruck – Po polovici 68. novoletne turneje je med slovenskimi smučarskimi skakalci nekoliko presenetljivo v najboljšem položaju Domen Prevc. Z 9. mestom je 20-letni član kranjskega Triglava za zdaj najbližje uresničitvi cilja našega strokovnega vodstva – preboju med osmerico v skupni razvrstitvi tega tekmovanja.
 

Kako gledate na to, da ste naš najboljši reprezentant na turneji?

»Seštevek po dveh tekmah res kaže tako, vendar pa bom moral še kaj narediti, da bo tudi končna uvrstitev takšna, kakršno si želimo. Če bom še naprej ostal osredotočen na svojo nalogo, bo želeni rezultat prišel sam od sebe.«
 

V Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu so bili vaši skoki občutno stanovitnejši kot na začetku sezone, kajne?

»Z več boljšimi skoki pridejo tudi boljši občutki, z njimi si okrepiš tudi samozavest, tako da – ko se enkrat usedeš na štartno klop – dobro veš, kaj moraš storiti. Potem ne tavaš več tako v temi kot takrat, ko se ti niti sanja ne, ali te bo odneslo do 130 ali le do 80 metrov. Zdaj sem na pravi poti, vendar moram – kot sem že omenil – ostati zbran in popraviti še nekaj malenkosti, preden bom lahko spet začel meriti na vrhunski rezultat.«
 

Ali ste pričakovali takšen štart v prvi vrhunec tekmovalne zime?

»Ne, sem pa že na treningu v Planici prikazal nekaj skokov, med katerimi sem začutil, da bi lahko iz njih zgradil nekaj dobrega.«
 

Ali ste si za tokratno novoletno turnejo zastavili kakšen poseben cilj?

»Moj prvi cilj je, da bi se na sleherni tekmi prebil med dobitnike točk. Če se bom torej tudi v Innsbrucku uvrstil med trideseterico in za konec v Bischofshofnu dosegel lep rezultat med petnajsterico, bom zelo zadovoljen. Če bi mi to uspelo, bi turnejo ocenil kot uspešno. S tem bi dobil potrditev stanovitnosti, da sem kljuboval pritisku, kar bi bila dobra odskočna deska za nadaljevanje sezone.«
 

Kako vam je všeč naprava v Innsbrucku?

»Po zadnjih treningih mi je bila že veliko ljubša kot pred tem. Ni pa tako preprosta, da bi jo imel že takoj v malem mezincu leve roke, ampak potrebuješ nekaj več časa, preden jo osvojiš in ti postane v redu.«

 

Obeta se zanimiv troboj za »zlatega orla« med Japoncem Rjojujem Kobajašijem, Nemcem Karlom Geigerjem in Poljakom Dawidom Kubackim. Komu pripisujete največ možnosti za končno zmagoslavje?

»Odločilna tekma bo po mojem v Innsbrucku, kjer se »zlatega orla« običajno kupi ali proda. Bomo videli, kako se bo razpletlo tokrat, meni pa se zdi Kobajaši vseeno najbolj stanoviten. Kot sem govoril z njim, je prišel na uvodno postajo sezone v Visli še zelo utrujen, nakar je močno stopnjeval svojo formo. Toda hitro se lahko najde kdo, ki zna povsem obrniti karte.«
 

Kako se sporazumevate s Kobajašijem glede na to, da zase pravi, da ne govori dobro angleško?

»Rjoju angleško govori v redu, zaradi neprijetnih izkušenj s tujimi mediji, ker so slabo oziroma napačno prevedli njegove izjave, pa ima zdaj tu ob sebi prevajalca.«
 

Ste med redkimi, ki ne skačete z zagozdami v čevljih. Kako to?

»O njih se v zadnjem obdobju res veliko govori in piše, toda meni nikoli niso ustrezale oziroma pri njihovem preizkušanju nisem bil tako vztrajen, da bi ugotovil, da bi mi kaj prida pomagale. Običajno sem jih testiral dva, tri treninge, vendar sem jih hitro opustil, ker nisem začutil kakšnega napredka. Še več; ponavadi sem z njimi skakal še slabše.«

Kako ste preživeli silvestrski večer?

»Spat sem se odpravil po skupni večerji ob 23. uri. Malo pred polnočjo sem se zbudil, na kratko pogledal ognjemet in se nato vrnil v posteljo.«
 

Ste kakšno raketo spustili tudi z reprezentančnimi kolegi?

»Ne, ker smo frajerji in ne mečemo petard.«