Nazadnje je imel Timi veliko problemov

Po poldrugem mesecu odsotnosti, kateri so botrovali dobro znani dogodki med decembrskim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih v Planici, se je Timi Zajc pred tednom dni znova vrnil v udarno slovensko moštvo in se z velikimi obeti odpravil na tridnevno prireditev za svetovni pokal v Willingenu. Očitno s prevelikimi, saj je – kakor je tudi sam ugotavljal – pregorel v želji, da bi že takoj posegel po vidnejši uvrstitvi.

A na tamkajšnji veliki napravi Mühlenkopfschanze, ki velja – če odmislimo letalnice – za največjo skakalnico na svetu (novi rekorder je s 153 metri Poljak Klemens Muranka), se mu načrti niso izšli po računih. Za najboljšimi je v spremenljivih vetrovnih razmerah zaostal bolj, kot si je verjetno sam mislil v najhujši nočni mori. Potem ko je v petkovih kvalifikacijah z 49. mestom za las ujel nastop na prvi tekmi, je v soboto izvlekel zgolj 42. mesto. Še mesto slabši je bil v nedeljo, tako da je na obeh preizkušnjah ostal praznih rok.



»Bilo je kar težko. Na skakalnici, na kateri se nikakor nisem znašel, sem imel veliko problemov,« je zaupal Zajc in v isti sapi pripomnil, da njegova vrnitev med svetovno elito nikakor ni bila takšna, kot si je želel. Potem ko mu je šlo na zadnjih planiških treningih pred odhodom v Willingen že zelo dobro od nog, ga je nato na tekmah – kakor je sam prišel do zaključka – najverjetneje ustavila (pre)velika želja po dokazovanju.
 

Od najhitrejših počasnejši celo za 1,5 km/h

»Morda pa mi je – potem ko sem mesec dni vadil predvsem na Bloudkovi velikanki – preglavice tudi povzročil prehod na novo skakalnico,« je o razlogih za slabše predstave ugibal 20-letni skakalec iz Hramš v občini Žalec. Kot je priznal, je imel tudi tremo. »Med tekmo je sicer nisem čutil, toda pri analizi smo ugotovili, da je zagotovo odigrala določeno vlogo in vplivala na moje nastope, saj nisem skakal tako, kot v resnici znam.«



Kar zadeva opremo, je dejal, da je načeloma z njo zadovoljen, toda vedno je lahko tudi bolje. »To velja predvsem za tekmovalne drese, ki ti lahko hitro prinesejo veliko metrov,« je pojasnil Zajc, ki po eksperimentiranju z različnimi pari zdaj spet skače z novejšim modelom smuči fluege.de, v katerih prav tako še vidi določene rezerve.

»V Willingenu sem imel težave tudi z zaletno hitrostjo (od najhitrejših je bil počasnejši celo za 1,5 km/h). To bo treba izboljšati,« se zaveda mladi član SSK Ljubno BTC. Na vprašanje, kar pričakuje od preizkušenj v Klingenthalu, kjer bosta konec tega tedna na sporedu odpadli posamični tekmi iz Sapora, je odvrnil, da je treba najprej priti do tja.



»Šele na prizorišču si bom lahko po treningu in kvalifikacijah ustvaril približno sliko, s čim lahko računam in kako visoko lahko merim. Skakalnica v Klingenthalu mi je sicer v redu, je velika, toda po svoje je tudi zahtevna, tako da bo treba za vidnejši rezultat narediti vrhunske skoke,« je še razložil Zajc.

Ob njem bodo v jutrišnjih kvalifikacijah (18.00) pod slovensko zastavo skakali še Tilen Bartol, Žiga Jelar, Anže Lanišek, Bor Pavlovčič in Domen Prevc, ki je lahko po negativnih izvidih na covid-19 zapustil karanteno, v katero je moral oditi, ker je bil v stiku z okuženim starejšim bratom Petrom Prevcem.