Na Krvavcu še mirno, na prvem snegu pa bo drugače

Kar nenavaden je bil obisk znanega gorenjskega smučarskega centra sredi junijskega tedna. Kajpak je tu največ vrveža v zimskih zasneženih mesecih, poletni čas je običajno zanimiv za kolesarje, pohodnike in lovce na pustolovščine v adrenalinskem parku. Živina na paši je zdaj vajena miru, zato so bili zvedavi pogledi krav, bikov in teličkov ob prihodu slovenske reprezentance v alpskem smučanju kar razumljivi. Naši junaki z belih strmin so v novinarski družbi govorili o skrajšani zadnji sezoni, prvem stiku s snegom in nadaljevanju priprav na predolimpijsko sezono.



Nekateri so v teh dneh že na plažah ob morju ali reki, Ana Bucik, Meta Hrovat, Tina Robnik, Štefan Hadalin in Žan Kranjec pa so bili tako včeraj na najvišje ležeči plaži slovenskega prostora. Gre za priljubljeno zbirališče sredi smučišča tistih, ki si radi bodisi ob osvežilnem napitku ali klobasi v sončnih žarkih oddahnejo od smuke, v omenjenem včerajšnjem miru, ko je novinarsko konferenco občasno zmotilo le mukanje z bližnjega pašnika, pa tokrat ni bilo besed o rekreativcih, temveč o smetani našega smučarskega športa v tehničnih disciplinah. V teh je bil v zadnji zimi najbolj vidno podčrtan Kranjčev boj za kristalni globus, ali vsaj stopničke, skupne veleslalomske razvrstitve, ostaja spomin na imeniten nastop Hrovatove v domačem Podkornu, kjer sta nase opozorili tudi drugi slovenski lisički Robnikova in Bucikova. Hadalin pa je zdaj navdušen nad svojo telesno pripravljenostjo, za katero pri njem s programom skrbi Jani Gril, izkušeni strokovnjak iz tega področja, ki je denimo nekoč delal tudi z našim vodilnim biatlonskim asom Jakovom Fakom.

V Švici bo poleti gneča

Omenjeni aduti slovenskega slaloma in veleslaloma so prvi sneg že preizkušali, nekateri že doma na Kaninu, vsi tudi za nekaj dni na tujem, denimo na Sloveniji najbližjem smučarskem ledeniku Mölltal ali pa denimo na malce bolj oddaljenem Hintertuxu v Avstriji. Nekaj ugank je, kako in kje iz pripravljalnega zornega kota štartati sredi poletja na strmini. »Živahno bo letos v Švici. Resda je tam precej smučarskih prog tudi v poletnem času, niso pa seveda vse na želeni kakovostni ravni. Domači smučarji bodo tam imeli prednost, zagotovo se ne bodo gnetli v kabinskih žičnicah, temveč jih bodo pripeljali s helikopterjem. Št. 2 pripada Avstrijcem, bomo pa videli, kako bo z nami, čeprav se z dvema smučarjema (Kranjec in Hadalin, o. p.) lahko tudi komu priključimo, kar je za primerjavo zagotovo koristno,« je razmišljal glavni trener moške vrste za tehnične discipline Klemen Bergant.



Kot vedno doslej se bodo prve temeljite priprave na snegu začele ob koncu julija, pred tem pa je ob občasnih skokih k morski obali na sporedu tisti zoprn, a nujjen kondicijski del. »Točno tako. To ni ravno za užitek, toda brez tega ne gre,« pravi Tina Robnik, nasmejana predvsem ob spoznanju, da je obdobje poškodb pustila za seboj. Reprezentantka iz Zgornjesavinjske doline se nasmehne tudi ob namigu, kako pridna je v študiju, saj namenja pozornost tudi magistrski nalogi. Smeha in dobre volje pa je bilo pri vseh navzočih tudi v minutah adrenalinske sprostitve z gokarti. Omenjena peterica je z njimi dirkala prav tam, kjer je hitra pozimi – po smučarski progi.