Mastnak si po kvalifikacijah ni upal na zmago niti pomisliti

Carezza – »Celo poletje sem se kondicijsko dobro pripravljal, jeseni pa trdo vadil na snegu z namenom, da bi novo sezono začel enako, kot sem prejšnjo končal. Vedel sem, da sem hiter. Trud je poplačan,« se je včeraj smejalo Timu Mastnaku, ki je poolimpijsko zimo svetovnega pokala deskarjev na snegu odprl z drugo zmago v karieri. Konkurenco si je pokoril na paralelnem veleslalomu v Carezzi.

Njegovi nastopi v izločilnih bojih uvodne postaje te zime so bili približek perfekciji. Čisti zavoji, malo napak, odlični štarti – vse štiri izzivalce je odpravil zlahka in, vsaj izgledalo je tako, brez pretiranih preglavic. Zmaga nad Avstrijcem Benjaminom Karlom, štirikratnim svetovnim prvakom in dobitnikom dveh olimpijskih odličij, je za slehernega deskarja ena najslajših možnih, če je za nameček finalna, še toliko bolj. »Stopnjeval sem ritem v izločilnih bojih, finalna zmaga nad Karlom pa je bila zares češnja na torti – ne le zaradi njegovega ugleda, temveč tudi zaradi moje predstave, ki je bila res dobra,« je uvodoma poudaril Mastnak.



Že kvalifikacijski del je opravil zelo spodobno, na četrtem mestu je imel najboljše izhodišče iz trojice slovenskih finalistov. Toda Tim sprva ni bil povsem zadovoljen: »Kvalifikacije še zdaleč niso bile prepričljive in po dopoldanskem delu si nisem upal niti pomisliti, da se bodo izločilni boji zame končali tako sanjsko.« Vseeno mu je četrti kvalifikacijski čas dovoljeval izbiro proge, ki pa ni bila samoumevna: »Z očetom sva bila v dilemi, katero progo izbrati. Odločila sva se za modro, ki je bila hitrejša zgoraj, medtem ko je bila rdeča hitrejša v spodnjem delu. Ključno je bilo, da sem si že v zgornjem delu zagotovil tolikšno prednost, da sem tekmece naredil živčne in spodaj zaostanka niso mogli več izničiti.«

Pred njim so eden za drugim popadali manj znani Kanadčan Darren Gardner, domači adut Aaron March in nato avstrijska izzivalca, ki sta za njim zaostala skoraj tri četrt sekunde: polfinalni Sebastian Kislinger in finalni Benjamin Karl. Mastnak je bil edini Neavstrijec med četverico, in sicer na prizorišču, ki mu doslej razlogov za zadovoljstvo ni prineslo. »Doslej sem bil v Carezzi najboljši 16., lani sem resda na to prizorišče prispel po dveh dneh treninga zaradi zlomljenih reber, kar ne spremeni dejstva, da tu pretiranih uspehov še nisem imel,« je poudaril 27-letnik, ki je tretjič skočil na stopničke svetovnega pokala. Dvakrat se mu je posrečilo marca letos, najprej je bil v Kayseriju tretji, teden dni pozneje se je v Scuolu veselil krstne zmage.

V Cortini bolj ravninski teren

Karavana bo ostala v Italiji, že jutri jo čaka preizkušnja v Cortini, torej na progi, na kateri doslej Mastnak finalnih bojev še ni ujel, najbližje jim je bil lani na 18. mestu. Tekma bo večerna in pod žarometi, s čimer pa se včerajšnji slovenski junak kaj prida ne obremenjuje: »To name ne bo vplivalo. Zmaga v Carezzi mi je povečala samozavest, na prihodnjih preizkušnjah bom šel lahko sproščeno na štart. Je pa v Cortini teren povsem drugačen, bolj ravninski, medtem ko je bila v Carezzi proga zelo zahtevna s hudo strmino.«

V Carezzi je bila slovenska zasedba sicer manj številčna kot v minulih sezonah, kot zadnji se je tekmovalno upokojil Jure Hafner. Žan Košir in Rok Marguč sta v kvalifikacijah vpisala šesti in osmi čas, torej sta lahko v osmini finala izbirala progo. Rok je premoč za 32 stotink priznal domačemu asu Rolandu Fischnallerju, Žan je bil za 36 stotink hitrejši od Sylvaina Dufourja, vendar pa na previsoko oviro – avstrijskega veterana Andreasa Prommeggerja – naletel v četrtfinalu, ko je sredi proge zdrsnil in predčasno končal. V ženski konkurenci je imela edina slovenska predstavnica Gloria Kotnik precej smole, saj je v kvalifikacijah za eno mesto zgrešila napredovanje med 16 najboljših.