Ko je snega dovolj, ni nobenih skrbi

Prav posebna bo letošnja lisica za Janeza Slivnika, prvega moža slovenske reprezentance v alpskem smučanju, a obenem zdaj prvič tudi vodjo največje tekme smučark pri nas. Izziva se ni ustrašil, za njim so dolgoletne izkušnje, res pa je, da prav mirnega spanca v vseh teh dneh nima, saj je vreme nepredvidljivo, snežnih padavin pa je sredi decembra manj kot nekoč. In ne nazadnje je prav to poglaviten razlog za selitev lisičk iz Maribora v Kranjsko Goro.

Uvod v sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju ni bil prav spodbuden, saj je bilo odpovedi zaradi muhastega vremena že v teh uvodnih dveh mesecih več kot v prejšnjih letih. Kako vi to doživljate v duhu priprav za 6. in 7. januar, ko je na koledarju tekma za Zlato lisico pri nas?

Res je bilo veliko vremenskih nevšečnosti in tudi v St. Moritzu, kjer jih ni bilo pričakovati, je sledila povsem enaka zgodba. Odjuga je zmehčala progo, preprosto je bilo to pretirano nevarno za vse tekmovalce. Pred tem smo imeli veter v Söldnu, neurje v Severni Ameriki ...

In kako je zdaj med vašimi pripravami v Kranjski Gori?

Vse je bilo jasno in tudi informacije, ki sem jih prejemal iz Zgornjesavske doline, ko sem bil v Italiji, so bile nedvoumne. V prvi polovici decembra je bila Kranjska Gora še zelena. Na progi za tekmo je sicer belo, toda zagotovo to še ni dovolj debela snežna odeja. No, da ne bo pomote, tudi v Val Gardeni ni prav veliko snega, vendar so prizorišče tekme vendarle pripravili, res je tudi, da gre za višjo nadmorsko višino, kot je v Kranjski Gori.

Kaj pa proga na znameniti podkorenski strmini?

Težava je v tem, da se je sneg zadrževal na severni strani Alp in Karavank, pri nas te pošiljke ni bilo. Mi nismo dobili nič drugega, razen dežja. Pri nas v Kranjski Gori je tako, da ob koncu prve decembrske polovice na progi od 35 do 45 odstotkov snega še manjka. To pomeni, da potrebujemo dva res dobra dneva oziroma tri mrzle noči. Toliko bi potrebovali, da izdelamo sneg in seveda upamo tudi na naravno pošiljko.

Kaj pa mrzle noči v prvih decembrskih dneh?

Niso minile povsem po naših željah in načrtih glede priprave proge. Bilo je namreč veliko motne vode, ta je zamašila prehode in šobe v snežnih topovih, želenega učinka zato ni bilo. Žal smo zato zamudili nekaj dobrih dni. Upam še na kakšno ohladitev, potem bi lahko vse skupaj izpeljali brez težav. Resda imamo še nekaj časa do 27. decembra, ko je uradni snežni nadzor FIS, vendar se na ta manevrski čas ne bi preveč zanašal. Kazalo bi izkoristiti vsako mrzlo noč ali pa pravzaprav sleherni trenutek s temperaturo pod lediščem.

So še kakšne druge težave?

Lahko so tri stopinje pod ničlo, pa če je visoka vlaga v zraku, nam to ne pomaga. Res upam na te tri mrzle in suhe dneve.

Je za vas olajševalna okoliščina, da podnebne značilnosti Kranjske Gore in predvsem Podkorna, kjer bo tekma, razkrivajo staro resnico, da ko enkrat tu pritisne mraz, ta omogoči dolg obstoj zasnežene proge. To ni tako kot na Pohorju, kjer sleherna otoplitev v hipu lahko stopi sneg, kajne?

Dejstvo je, da je ciljni prostor v Kranjski Gori oz. Podkornu na 800 m nadmorske višine in to je vendarle precej višje kot v Mariboru ali še na nekaterih nižje ležečih smučiščih. Če je enkrat proga za tekmo pripravljena, kar pomeni 40 cm snega, večinoma umetnega, je potem tako, da ta sneg ostane.

Kako vi gledate na vašo novo vlogo? Imate res veliko smučarskih izkušenj, toda zdaj ste prvič vodja tekmovanja?

Prišlo je spontano s smučarske zveze. Zdaj je organizacijo tekme prevzel zavod Sloski, sleherni takšen dogodek potrebuje vodjo tekmovanja. In mogoče je moja izbira logična, glede na to, koliko časa delam v smučanju. Resda tekme še nisem vodil, toda obenem sem v teh 25 letih, kolikor sem navzoč v svetovnem pokalu, prestal že toliko tekem, da mi je marsikaj jasno. Ne morem reči, da vse obvladam, toda obkrožen sem z dobro podkovanimi ljudmi na tem področju in če je kaj nejasnega, lahko koga kaj vprašam. Če omenim le Janeza Šmitka in Aleša Vidica, vam je jasno, za kako izkušena posameznika gre glede priprave smučarske tekme.

Kako pa je z Aleševim zdravjem?

V redu je, res pa mu njegovo srce ne dovoljuje pretiranih naporov.

Jeseničan Janez Slivnik je vodja slovenske smučarske reprezentance, zdaj ima tudi pomembno vlogo na Zlati lisici. FOTO: Roman Šipić/Delo

Kako je z drugimi organizacijskimi nalogami poleg priprave proge?

Zame je poglavitna zadeva zadostna količina snega. Če bo tega dovolj, potem nimam nikakršnih drugih skrbi. Progo bi utrjevali z vodo še pred božičem, vse je odvisno, če bo dovolj snega na progi. Če tega ne bo, se to premakne do snežnega nadzora. Takrat ga mora biti toliko, da dobimo zeleno luč za tekmo. Pripravljeni smo tudi, da v enem dnevu polijemo celo progo, za kar pa potrebujemo podnevi in ponoči idealne razmere. Na dlani je tako več scenarijev. V kolikor bo vse pravočasno pripravljeno, bo tudi možnost treninga za naše ekipe, v kolikor pa tega ne bo, bomo lovili zadnje minute pred tekmo, da bi le bilo vse v redu.

Zdaj imate kot vodja tekmovanja tudi vpogled v organizacijske strukture. Koliko ljudi bo neposredno vpletenih v organizacijo tekme na samem prizorišču?

Tekmo organiziramo z ljudmi iz Kranjske Gore, kar je najbolj logična poteza glede na njihove dolgoletne izkušnje s pokalom Vitranc. Imajo urejene in utečene zadeve glede infrastrukture. Na začetku bo na progi 30 ljudi, na dan tekme pa jih bo med 150 in 200. Poleg tega, kar se dogaja na progi, mora biti vse brezhibno tudi v spremljajočih prostorih, denimo v šotorih za VIP ali tekmovalce. Vsak bo imel zadolžitev iz svojega področja, naš cilj je, da bi vse nemoteno potekalo po naših željah.

Glede na to, da je Sloski organizator, kako bo z ljudmi iz mariborskega konca?

Nekaj jih bo, kdo vse, mi pa zaenkrat še ni znano. Nimam vpogleda v te pogodbe in dogovore, za to so odgovorni drugi pri organizacijskem odboru. Zame je ključna priprava prizorišča do začetka tekme in da nato tekmo izpeljemo brez kakršnihkoli motenj.

Kako je z vašim časom in energijo, saj ste vendarle ob tej novi vlogi še naprej vodja slovenske reprezentance v alpskem smučanju in tako pravzaprav najbolj odgovorni pri zvezi za njeno delovanje?

Imam pač še eno obveznost (smeh). Tako je, malo sem moral prilagoditi svoj urnik. Bil sem doma, se ukvarjal z Zlato lisico, nato odšel k reprezentanci v Val Gardeno, po vrnitvi spet namenil čas tej domači prireditvi. Sledi še Bormio, potem pa res moramo do 6. januarja in veleslaloma v Kranjski Gori vse naloge uresničiti. Tega smo se vsi skupaj lotili, moramo verjeti in delati na tem, da bo vse v najlepšem redu. Potem pa vso pozornost usmerim v reprezentanco, ki se ji bom pridružil ob nadaljevanju sezone v Wengnu.