Tone Vogrinec: Prihodnost Zlate lisice je v Mariboru

Tone Vogrinec, starosta slovenskega smučanja, je bil v razvoj alpskega smučanja najprej kot tekmovalec, nato pa kot trener, direktor in funkcionar vpet več kot šest desetletij. Danes v vlogi »penzionerja«, kot pravi, uživa, telefon mu zvoni še pogosteje kot v časih aktivnega službovanja. Predvsem v obdobju pred Zlato lisico, ko je gostoval v podkastu Delo Šport. 

Ko beseda nanese na lisico, Vogrinec takoj postreže z anekdoto: »Najraje se spominjam tekem, ko so bile Slovenke v samem svetovnem vrhu, takrat so tekme nekaj posebnega. Ne bom pa nikoli pozabil, kako so dekleta pred 25 leti mirno zašla tudi v vinsko klet, čeprav je bila namenjena le sedmi sili in funkcionarjem. Marsikatero dekle se je tudi globoko čez polnoč še skrivalo pred trenerji in uživalo v štajerski glasbi in vinu.«

Hitro se Vogrinec dotakne tudi boleče selitve Zlate lisice na Gorenjsko: »Lisica je za Maribor nekaj pomenila, pomeni še danes in zato marsikoga v Mariboru boli in je prizadet, da bo lisica ravno 60. obletnico praznovala v Kranjski Gori. Štajerci so ali smo dostikrat alergični na drugi del Slovenije, a ob tem pozabljajo, da če ni snega in sneg ni bil narejen, potem seveda tekmovanje ne more biti v Mariboru. Dve leti nazaj je bilo dogovorjeno, da bo Maribor dobil rezervno progo v zgornjem delu na Pohorju, a narejenega ni bilo nič razen manjše poseke, brez inštalacij za kompaktni sneg, TV opremo itd. Domača naloga ni bila narejena in odločitev Mednarodne smučarske zveze je bila na dlani. Velika sreča je in tu gre smučarski zvezi veliko zaslug, da je tekma za ženske ostala v Sloveniji.«

Februarski termin kot rešilna bilka?

FOTO: Luka Maček

Glede selitve je bilo v zadnjem obdobju na Štajerskem veliko razočaranj, tudi hude krvi, glede na trenutne pogoje je izvedba tekme še na Gorenjskem pod (manjšim) vprašajem, v Mariboru pa povsem nemogoča. A ne bi bilo treba, da je tako, meni Vogrinec, ki prihodnost Zlate lisice še vedno v štajerski prestolnici: »Najprej si je treba izboriti termin tekme sredi februarja. Termin v začetku januarja je zelo neugoden, letos vidimo, da tekma ni izvedljiva, do februarja pa ni vrag, da ne bi bilo teden dni hladnega vremena, ko se lahko dela sneg. Če se v sedmih dneh naredi 40 centimetrov kompaktnega snega, ta sneg drži do sredine marca. Pogledamo lahko statistiko vzpenjače v Mariboru, skoraj vsako leto se je na snežni stadion v ciljni areni prismučalo še sredi marca. S soljo se da tudi v toplih temperaturah progo dobro pripraviti.« 

V podkastu izveste več o Vogrinčevem pogledu na stanje v slovenskem alpskem smučanju, na prihodnost tekmovanj, na zvezdnika, kot sta Marco Odermatt in Mikaela Shiffrin ter na to, kako kot upokojenec preživlja prosti čas. Razkrije pa tudi, kdaj je bil v vlogi smučarskega trenerja najbolj žalosten: »Velikokrat jokam, najbolj žalosten pa sem bil v sezoni 1999 na svetovnem prvenstvu v Vailu, kjer je Špela Pretnar smučala zlati kolajni naproti, nato pa tik pred ciljem povozila kol in vse je šlo po zlu. Takrat sem jokal kot dež, dolgo se nisem mogel sprijazniti s to smolo.«