Leto dni je naokrog, odkar se je Žan Kranjec prvič v karieri povzpel na stopničke v svetovnem pokalu. V Alta Badii jih je slovenskemu smučanju v veleslalomu zagotovil prvič po 16 letih. Ključen je bil klik v glavi, ki se je sprožil z jezo po izgubljeni priložnosti v Val d'Iseru. »Zdaj klik ni potreben, saj vem, da sodim med najboljše. Vsako tekmo bi rad končal v tej družbi,« odločno pravi pred nedeljsko preizkušnjo.



Alta Badia je bila Kranjcu vselej pri srcu. Tam je v sezoni 2013/14 kot lastnik treh bronastih kolajn z mladinskega svetovnega prvenstva osvojil krstne točke v svetovnem pokalu. »Na tem prizorišču sem vedno dobro tekmoval, všeč mi je konfiguracija terena, veliko je strmega dela, proga je dolga in težka, pa tudi podlaga mi je pisana na kožo,« je odnos s smučiščem v Dolomitih opisal člane elitne veleslalomske sedmerice. Enako kot lani ob tem času je v Alta Badio prišel z izgubljeno priložnostjo za vrhunski rezultat v Franciji.

Po drugem času na prvi progi v Val d'Iseru so se mu iz rok izmuznile stopničke. Kaj ga je v finalu zaviralo? »Težko pokažem samo na eno stvar. Nastop ni bil dovolj odločen, kar se na težki progi hitro pozna na času. Začel sem solidno, čeprav ne tako, kot bi moral. V srednjem delu me je pri treh vratih močno treslo, od tam naprej pa se nisem več sprostil, proga je napadala mene, ne jaz nje,« je pojasnil. Načrt, ki si ga je zadal, je uresničil le na prvi progi, pravi, da si je pred finalom morda naložil tudi preveč bremena.
 

Tekme nepretrgano devet dni

V Alta Badii je treniral že pred tekmo v Val d'Iseru, od včeraj se spet pripravlja tam. V teh dneh se je spomnil na rezultat kariere, ki mu ga je na tem prizorišču uspelo doseči v minuli zimi, ni se pa prav posebej vživljal v ta sicer lep dosežek. Zdaj je leto dni starejši, tudi zrelejši, predvsem pa je izhodišče, s katerega se podaja na nedeljski veleslalom drugačno od tistega v minuli zimi. Tedaj je čakal na potrditev (»Rekel sem si, da je dovolj. Da je prišel moj čas.«), ki jo je dobil s korakom na najnižjo stopničko zmagovalnega odra, delil si ga je z zmagovalcem Marcelom Hirscherjem in drugouvrščenim Henrikom Kristoffersenom, že ob koncu sezone pa je s stanovitnostjo ponotranjil, da sodi med najboljše. Samozavest četrtega veleslalomista na svetu je zato zdaj neprimerljivo večja od lanske.



Poleg Kranjske Gore, tradicionalne postojanke v tekmovalnem koledarju, je Alta Badia prizorišče, ki mu je najbolj domače, pa tudi – ko gre za veleslalomsko tekmo – najbližje domu. Tudi zato ga tam vselej močno spodbujajo njegovi najzvestejši navijači. »Morda pride letos še kakšen več. Pričakujem družino, sorodnike, prijatelje,« se podpore, ki mu veliko pomeni, veseli 26-letni tekmovalec iz Bukovice pri Vodicah.

Obe karavani, moško in žensko, še pred koncem koledarskega leta čaka zelo natrpan urnik, razlog so nadomestne tekme za tiste, ki jih je preprečilo vreme. Nazadnje so včeraj v urnik dodali še odpadli moški slalom iz Val d'Isera, izpeljali ga bodo prihodnji četrtek v Saalbachu, dan po veleslalomski tekmi. Od jutri si bodo preizkušnje sledile nepretrgoma naslednjih devet dni. Dekleta se v tekmovalni ritem vračajo s torkovim smukom.