Po kriku olajšanja, s katerim je pred tremi tedni v ciljni areni v Lake Louise naznanila uspešno vrnitev v svetovni pokal po 20 mesecih odsotnosti, je danes sledil še zmagovalni vzklik neizmerne sreče. Slovenska smučarska šampionka Ilka Štuhec je na smuku v Dolomitih slavila osmo zmago v karieri. Zmago, ki nosi vrednost najpomembnejše lovorike.

Štuhčeva ni premagala le smukaške konkurence, prvo slavje po 21 mesecih ji je prineslo tudi osebno zmago po strgani sprednji križni vezi v kolenu, operaciji, obdobju šeste rehabilitacije, ki ji je glede na zdravstveno kartoteko dobro znano, izgubljeni olimpijski sezoni ... »Doživljam jo zelo čustveno, saj je od zadnje minilo veliko časa. V zadnjem letu so se stvari odvijale drugače, kot sem načrtovala. Tekme sem bila v minuli sezoni zaradi poškodbe primorana spremljati od doma,« se je spomnila obdobja okrevanja, ki je postreglo z vzponi in padci, tudi solzami, a hkrati pogumom in odločnostjo, da se bo nekega dne v konkurenco vrnila še močnejša.





Ker je Štuhčeva športnica z visokimi cilji in ambicijami, je tudi v novo sezono po dolgi bolniški odsotnosti štartala v tem slogu. Povprečje je pravzaprav nikoli ni zanimalo. Po tihem si je želela, da bi se v zmagovalni ritem vrnila že takoj na uvodnih tekmah v Kanadi. »A roko na srce – bilo bi nemogoče, saj je minilo ogromno časa, odkar sem tekmovala. V tem dolgem obdobju so tekmice trenirale, jaz pa sem izgubila tekmovalni ritem in občutek, treba se ga je bilo spet navaditi,« je spoznala, da so bili skriti cilji vendarle previsoki.

Oprtala si je pretežek nahrbtnik, zato je smučala tudi na silo, na kar se je bilo treba odzvati: »Rekla sem si, da je dovolj. Treba se je bilo znebiti bremena, da moram zmagati, se osredotočiti nase, smučati, kot znam, se sprostiti in ne razmišljati o tem, kako hitra bom,« je pripovedovala. Val Gardena, ki je v tekmovalni koledar vskočila kot nadomestno prizorišče za odpovedane preizkušnje v Val d'Iseru, se je za 28-letno Mariborčanko izkazala za prelomno.
 

Ljubezen na prvi pogled

Teren v Dolomitih je bil za vso konkurenco uganka, saj nobena od tekmovalk iz karavane tam še ni nastopila, nazadnje so se dekleta namreč v Val Gardeni dokazovala v 70. letih. A Štuhčeva s tem dejstvom ni imela težav, že ob prvem stiku s progo Saslong se je zdelo, kot bi se med njima zgodila ljubezen na prvi pogled. Najhitreje in najbolje od vseh jo je prebrala že na prvem uradnem treningu, na katerem je dosegla drugi čas. »Sprva sem imela nekaj spoštovanja do terena. A ko sem se enkrat pognala po hribu navzdol, je postalo prav zabavno,« je razkrila Mariborčanka.



Skozi vse tri preizkuse (na drugem treningu je bila šesta, na tretjem, tik pred tekmo, pa osma) je utrjevala samozaupanje. Vseskozi je ponavljala, da proga – bila je za 35 sekund krajša od tiste, na kateri so se moški merili konec tedna – zahteva popolno zbranost od štarta do cilja. Kar je s hitrim in natančnim smučanjem tudi uresničila, ko je šlo zares.

»Nastop je bil kar dober, ampak še ne brezhiben, saj na nekaterih delih nisem smučala najboljše, kot znam. Sem pa vseskozi imela občutek, da sem hitrejša kot na treningu. Ko sem prismučala v cilj, sem pomislila, da bi lahko zadostovalo za zmago,« je svojo predstavo ocenila Štuhčeva, ki je smučala več kot dve sekundi hitreje kot na uradnih treningih, kar je pojasnila s tem, da na treningu smuči niso povsem enako pripravljene kot za tekmo, tudi dres je tisti za vadbo (že raztegnjen, raztrgan), na tekmi ne varčuje z močmi kot na treningu ...
 

Pred njo le še Tina Maze

Štuhčeva je v svojem petem poskusu v sezoni oziroma tretjem smukaškem stopila na vrh. Na slovenski lestvici je po številu zmag v svetovnem pokalu prehitela legendarno Matejo Svet (7) in se na drugem mestu izenačila z Bojanom Križajem. Pred njo je le še Tina Maze (26).



Štajerka je v smukaškem seštevku napredovala na 2. mesto. Zmagovalni oder si je v Val Gardeni delila z drugouvrščeno domačinko Nicol Delago, za katero so bile to prve stopničke v karieri – Italijanka je za Štuhčevo zaostala 14 stotink –, in tretjeuvrščeno Avstrijko Ramono Siebenhofer, ki je za Štuhčevo zaostala za več kot pol sekunde.

Ob poslušanju Zdravljice je potočila tudi solzo, saj je spoznala, kako velika je njena zmaga po poškodbi kolena. Tudi njeni ekipi je dokončno odleglo, saj so prav vsi člani – trener Grega Koštomaj, kineziologinja Anja Šešum, serviser Aleš Sopotnik in vodja Darja Črnko – dobili potrditev, da so obdobje odsotnosti oddelali z odliko.