Neomejen dostop | že od 9,99€
Naslov prvaka iz Rige 2021 branijo Kanadčani, na tem SP pa ne bo Rusov in Belorusov, ki jih je Mednarodna hokejska zveza (IIHF) izključila zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino. Letošnje SP je doživelo nekaj pomembnih sprememb le nekaj tednov pred začetkom. Potem ko je IIHF zaradi vojne v Ukrajini suspendirala rusko in belorusko zvezo in prepovedala reprezentancama, da bi nastopili na tekmovanju, so sredi marca našli hitro rešitev za zapolnitev obeh izpraznjenih mest.
Namesto izključenih Rusije in Belorusije sta njuni mesti zasedli Avstrija in Francija, ki bi po prvotnih načrtih sicer morali igrati na drugoligaškem SP v Ljubljani in sta bili med temi ekipami najvišje na svetovni lestvici. To pravkar končano tekmovanje (za Slovenijo je bilo nadvse uspešno, saj je domača reprezentanca zmagala in se po petih letih vrnila med elito) je tako ostalo samo s petimi članicami, Slovenijo, Južno Korejo, Madžarsko, Romunijo in Litvo, ki so jo tja poslali iz tretjega kakovostnega razreda svetovnega hokeja.
Na elitnem SP se, razen teh dveh novih ekip, ne bo spremenilo nič, je takrat obljubila IIHF. Še vedno velja, da bosta zadnji ekipi po rednem delu v predtekmovanju izpadli na SP divizije I (skupina A) naslednje leto, vozovnici za leto 2023 med elito pa sta si v Ljubljani priigrali Slovenija in Madžarska.
Francija je v predtekmovalni skupini A, ki bo igrala v Helsinkih, zamenjala Rusijo, Avstrija pa je zasedla mesto Belorusije v Tampereju. V skupini A so še Kanada, Nemčija, Švica, Slovaška, Danska, Kazahstan in Italija. V skupini B pa Finska, ZDA, Švedska, Češka, Latvija, Norveška in Velika Britanija. Nespremenjen je ostal tudi urnik tekmovanja, kjer so obe izključeni ekipi zamenjali z novima.
Ne povsem dorečen sicer ostaja status obeh izključenih ekip in format tekmovanja ob morebitni vrnitvi obeh reprezentanc na tekmovanja. Najverjetneje bo tudi o tem odločal kongres IIHF, ki bo na sporedu zadnje dni prvenstva, za Slovenijo pa bo tam na mizi še ena zelo pomembna odločitev. Z Rusijo je namreč povezana še ena zgodba svetovnih prvenstev. Naslednje leto bi morala elita gostovati v ruskem St. Peterburgu, a so pri IIHF tej državi odvzeli tudi prvenstvo. Za izpraznjeno gostiteljstvo tekmovanja pa se bosta potegovali tudi Slovenija in Madžarska; pri hokejskih zvezah obeh držav so kandidaturi uradno napovedali ob koncu ljubljanskega SP, ko je bilo že jasno, da sta obe ekipi napredovali.
Če se bodo izpolnile želje obeh držav, sicer nestalnih članic elitne skupine, ki nimata izkušenj s tekmovanji na taki ravni, bi bilo prvenstvo maja naslednje leto v Ljubljani in Budimpešti. Slovenija je sicer nosilka kandidature, a bi bili po načrtih polfinalni in finalni boji v Budimpešti, ker imajo Madžari precej večjo dvorano od največje slovenske v Stožicah. IIHF bo odločitev o nadomestnem prireditelju – zelo resno o kandidaturi razmišljajo tudi Latvijci v navezi s Finsko – sprejela na kongresu konec maja.
Na letošnjem prvenstvu bo uradni nosilec Tampere, kjer bodo tudi zaključni boji. V predtekmovanju in na dveh četrtfinalnih tekmah pa bo kot drugi gostitelj finska prestolnica Helsinki. V Tampereju bodo boji potekali v povsem novi, lani odprti dvorani Nokia Arena, sicer dom klubov Ilves in Tappara, ki lahko na hokejskih tekmah sprejme 13.500 gledalcev. V Helsinkih pa bo prizorišče osrednja mestna dvorana Helsingin Jäähalli, sicer doma kluba HIJK, ki lahko sprejme 8500 navijačev.
Predtekmovanje bo potekalo med 13. in 24. majem, potem pa sledijo četrtfinale tekme, na katere se bodo uvrstile po štiri najboljše ekipe iz obeh predtekmovalnih skupin. Dve četrtfinalni tekmi bosta v Tampereju, dve pa v Helsinkih 26. maja, polfinalni bosta v Tampereju v soboto, 28. maja, na istem prizorišču bosta v nedeljo, 29. maja tudi finale in tekma za tretje mesto.
V lanskem finalu je Kanada premagala gostiteljico letošnjega SP Finsko s 3:2 po podaljšku, bron je pripadel ekipi ZDA, ki je s 6:1 premagala Nemčijo. V zadnjem desetletju (skupno bo letos prvenstvo na Finskem v tem obdobju že tretjič po letih 2012 in 2013, ko so ga Finci izvedli skupaj s Švedsko) pa sta sicer s po tremi zlatimi medaljami najuspešnejši Kanada in Švedska, dvakrat so bili prvaki zdaj kaznovani Rusi, enkrat pa Finci. Leta 2020 prvenstva elitne skupine zaradi pandemije novega koronavirusa ni bilo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji