Dovžan po novi podvig, Fak po ponovitev znanega scenarija

Trije tekmovalni dnevi so naokrog, jutrišnja nedelja na pokljuškem svetovnem prvenstvu v biatlonu pa prinaša zelo pisan spored. Na vrsti bosta namreč dve zasledovalni tekmi – moška ob 13.15, ženska ob 15.30.

Zlasti prva bo pod slovenskim drobnogledom, četudi ni bilo tistega vrhunskega dosežka Jakova Faka. Kot že večkrat doslej se mu je v šprintu zataknilo, zasedel je zanj skromno 35. mesto, spomin nam je takoj ušel v lansko leto in takrat še slabši dosežek na prvenstvu v Anterselvi, ko je bil v tej disciplini 45. Najsvetlejša točka letošnjega pokljuškega šprinta pa je bil vsekakor nastop Mihe Dovžana, domačina iz Gorij. Zanj je bilo 25. mesto najvišja uvrstitev doslej na posamičnih preizkušnjah velikih tekmovanj.

»Zdaj si želim še višje, poglavitni cilj pred zasledovanjem je izboljšati to uvrstitev,« je poudaril v pričakovanju jutrišnjega preizkusa, pred katerim pogreša le eno zadevo – navzočnost občinstva na štadionu. Ni si namreč težko predstavljati, da bi Gorjanci, ki so se pred dnevi tako razveselili podviga svoje Eve Urevc v ekipnem tekaškem šprintu z Anamarijo Lampič, navdušeno na domačem prizorišču spodbujali Miho. In kajpak tudi vse druge adute slovenske vrste, saj so si vsi štirje v moški konkurenci – poleg omenjenih Dovžana in Faka še Klemen Bauer in Rok Tršan – priborili štart med 60 udeleženci zasledovalne tekme.

V ženski konkurenci je, žal, drugače, scenarij s spoznanjem, da niti Slovenke ne bo v zasledovanju – seveda z izjemo avstrijske reprezentantke Dunje Zdouc – pa je bil že večkrat viden.



»Že tako je ta naša ekipa komaj dobro vstopila v ostro konkurenco, ko pa so tako zahtevne razmere na vetrovnem strelišču, pa odločajo izkušnje. Teh še nimamo dovolj,«meni Andreja Mali, trenerka naših biatlonk, vrsto let ena naših vodilnih reprezentantk.
 
Cilji moške vrste so seveda višji, zlasti pri dvakratnem svetovnem prvaku, ki bi rad za začetek uprizoril skok navzgor, kar se mu je v zasledovalnih tekmah zelo pogosto dogajalo. Znan je bo vidno boljših uvrstitvah kot v šprintu, res pa je, da čudežev z izhodiščem 35. mesta ne gre pričakovati. Toda že vidno boljši nastop kot v petek bi mu vrnil moč in samozavest, saj so nate pred njim še tri zelo pomembne preizkušnje: moška štafeta in obe disciplini, v katerih je bil svetovni prvak – posamična na 20 km (Ruhpolding 2012) in skupinski štart (Kontiolahti 2015).