Najbolj nenavadne olimpijske igre v zgodovini človeštva

Letošnje leto bodo zaznamovale najbolj nenavadne olimpijske igre v zgodovini človeštva, načrtovani športno-politični spektakel visoke tehnologije, ki je postal »nujno zlo« za preživetje svetovnega športnega gibanja. Mednarodni olimpijski komite (MOK) bi v primeru odpovedi lahko ostal brez štirih milijard evrov kumulativnih prihodkov. Tudi organizatorji tarnajo nad prireditvijo, saj so ostali brez milijarde evrov prihodkov od načrtovane prodaje vstopnic ter brez dveh milijard evrov, kolikor bi jih pustili na japonskih otokih zgolj olimpijski navdušenci iz tujine.

Japonsko bodo olimpijske igre stale približno 15 milijard evrov – treba je ločiti organizacijske stroške (varnost, logistika, …) in stroške gradnje nove infrastrukture –, to jo bo prizadelo približno toliko, kolikor bi prizadel Slovenijo strošek v višini približno 200 milijonov evrov. Relativno torej ne prav veliko upoštevaje megalomansko razsežnost smelega projekta.

Igre polarizirale tudi Japonce

En športni dogodek resda še nikdar doslej ni tako močno polariziral ljudi kot prav Tokio 2020, o katerem močno dvomijo celo na Japonskem. Vse bolj se zdi, da bo klasično geslo olimpijskih iger hitreje, višje, močneje nasledila nova kombinacija besed, ki vsebinsko še najbolj spominja na še več disciplin, četudi še dražje in še bolj zaprte igre. Kljub najhujšim potovalno-logističnim razmeram po drugi svetovni vojni bo na Japonsko prispelo 11.200 športnikov, ki bodo tekmovali v rekordnem številu športov (33) in disciplin (50).



V Tokiu bodo spoznali novo bogato izkušnjo tudi najboljši športniki. Namesto spektakla bodo dobili tekmo na praznih betonskih mastodontih, na katerih ne bo navzočih gledalcev. To so razmere po meri psihološko najbolj stabilnih fantov in deklet, med katere – držimo pesti – sodijo tudi člani slovenske olimpijske delegacije.



MOK je s širitvijo olimpijskega programa vendarle osrečil tudi športno Slovenijo – Janja Garnbret, prva favoritinja za olimpijsko zlato v športnem plezanju, ne bi videla Tokia brez omenjene poteze MOK, ki ima v ozadju resda drugačen namen. MOK pač želi povsem legitimno širiti olimpijsko občinstvo, posledično pa tudi kupce TV pravic, s katerimi generira veliko večino svojih prihodkov.

Tokio 2020 po merilu intenzivnosti spektakla seveda ne more preseči evropskega prvenstva v nogometu, na katerem so bili del zgodovinskega šova prav navijači. Toda po koncu sleherne tekme bodo še vedno delili – komplete kolajn, te pa v olimpizmu pač štejejo daleč največ. To bi morali vcepiti v miselnost najboljšim slovenskim športnicam in športnikom, ki bodo zastopali naše barve na Japonskem.



Čez deset ali dvajset let jih namreč nihče ne bo spraševal, kako hudo je bilo na Japonskem, kako so se kratkočasili in ali so sploh smeli iz svojega »mehurčka«. V zgodovinske učbenike bomo zapisali le osvojene kolajne. To je kot z izobrazbo – deset let pozneje nihče ne sprašuje, zakaj je nekdo uspešno končal fakulteto ali ne, šteje le dokument.

Covid opravil selekcijo

Covid-19 je ustvaril še preglednejšo in še močnejšo selekcijo med prebivalci vseh delov sveta, pandemija koronavirusa je razkrila veliko človeških napak, toda hkrati na vrhu lestvice najuspešnejših še močneje utrdila najboljše, ki zmorejo sprejeti največje izzive.

Zdi se, da fantov in deklet s podobno miselnostjo kar mrgoli tudi v slovenski reprezentanci, prvi med enakimi Luka Dončić je le najbolj znan in vpliven med njimi. Slovenija namreč še nikdar doslej ni premogla tako velikega nabora adutov in kandidatov za olimpijsko odličje, prav vse je namreč v njihovih rokah. Zatorej: ohranimo pozitivno držo in podprimo na daljavo naše športnike tudi v Tokiu, morda se bodo vrnili domov z rekordno bero uspehov.