Vujovićev naslednik bo tvegal grd madež na karieri

Na Rokometni zvezi Slovenije razmišljajo, ali naj vodenje moške reprezentance na bližnjem evropskem prvenstvu zaupajo domačemu ali tujemu strokovnjaku, obstaja pa tudi nekakšna srednja pot, če bi se odločili za selektorja imenovati Matjaža Tominca. Že dolga leta živi in dela v Švici, vendar je njegova prva strast rokomet. Je mogoče, da bi po Tonetu Tislju, Slavku Iveziču in Miru Požunu drugo priložnost dobil tudi mož, ki je Slovenijo vodil med letoma 2001 in 2003?
 

Kako gledate na odstavitev Veselina Vujovića?

Presenečen sem, da so ga zamenjali sedaj, ko je do evropskega prvenstva le dober mesec dni saj je bilo že dolgo jasno, da med njim in določenimi igralci ni bilo več pravega zaupanja. To je postalo očitno že po lanskem porazu proti Madžarom v Kopru v kvalifikacijah za SP. Tudi kvalifikacije za EP niso bile spodbudne. Z igralci, ki jih imamo, ne bi smeli imeti težav proti Nizozemski, Latviji, Estoniji. Tudi v zadnji prijateljski akciji proti Nizozemcem v Ormožu reprezentanca ni bila prepričljiva. Očitno je prišlo do zasičenosti med selektorjem in ekipo. Veselin Vujović namreč pripada stari šoli rokometa, tako, da sem že na na EP 2016 na Poljskem omenjal, da njegova komunikacija z igralci ne bo naletela na plodna tla pri Slovencih.
 

Vseeno je potem Slovenija z njim šla na olimpijske igre in potem osvojila bron na SP v Franciji.

Vujović je dober govornik, motivator, ima karizmo, kar na določen rok prinese rezultat. Za uvrstitev na olimpijske igre ima veliko zaslug, kajti brez njega se najverjetneje ne bi uvrstili. Mislim, da je ekipa pod njegovim vodstvom igrala najboljši rokomet v Riu, če odštejemo zadnjo tekmo z Dansko. Že v Franciji je imela več težav, vendar se je po spletu okoliščin obrnilo v njen prid. Tekma za bron bi se razpletla drugače, saj smo proti Hrvatom zaostajali že za devet golov. Če bi imela hrvaška reprezentanca na klopi drugega trenerja (bil je Željko Babić; op. p.), bi verjetno zmagala. Ampak kolajni ne smemo gledati v zobe, to je bila velika stvar in veliko zaslug zanjo ima Vujović. Od takrat pa je šla krivulja navzdol.
 

Verjetno je omenjena zasičenost težava trenerjev, ki stavijo na motivacijo, zanemarjajo pa sodobne rokometne smernice.

Vujovićeva komunikacija, ki vključuje tudi vulgarnost in drugačne čustvene izbruhe, je bila znana pri nekdanjih jugoslovanskih trenerjih, tudi jaz sem na začetku kariere nekaj tega prevzel, ampak sčasoma sem dojel, da tako le ne gre, da je demokracija prišla tudi v rokomet. Vujovićev pristop deluje pri mlajših in še nedokazanih igralcih, v naši reprezentanci pa je vsaj deset takšnih, ki igrajo v vodilnih evropskih klubih in so vajeni bolj spoštljivega odnosa. Kot je bilo slišati od igralcev, tudi priprave na nasprotnika niso bile najbolj kvalitetne. Vujovičev pogled je tak,da je njegova ekipa najboljša in naj se drugi pripravljajo na nas. Danes pa vse ekipe znajo igrati rokomet in se moraš na njih tudi intenzivno pripraviti.


 

RZS je sredi septembra razglasila t. i. splošno mobilizacijo za dosego dobrega rezultata na euru, vas je v tej luči presenetila Vujovićeva odločitev, da prevzame Zagreb?

Kot sem razumel, je bil namen te mobilizacije, da bi spremenili Veselina Vujovića. Jaz pa mislim, da Vujovića ne moreš spremeniti, lahko ga samo sprejmeš takšnega, kot je. Če ga boš spreminjal, boš imel samo še pol Vujovića. Po mojem mnenju je bil čas za menjavo že lanskega junija po izpadu proti Madžarom.


 

Do EP je le mesec in pol, kakšne so prednosti in slabosti oziroma nevarnost takšne šok terapije?

Ravno zato sem bil presenečen nad Vujovićevo odstavitvijo, napad na Aleksa Vlaha je bil očitno zgolj povod zanjo. Kuhalo se je že prej. Vseeno sem mislil, da bo Vujović še oddelal to EP in se poslovil po njem, saj bi glede na stanje v reprezentanci težko dosegel cilj in se prebil v olimpijske kvalifikacije. Zdaj je RZS v bistvu zagrenila nalogo njegovemu nasledniku, časa za pripravo bo imel dva tedna, cilj pa je ostal zelo visok. Igralski kader je sicer dovolj kakovosten, toda novi selektor ne bo imel dovolj časa za vzpostavitev svojega sistema igre. Če ne bo naredil dobrega rezultata, bo dobil grd madež na svoji karieri. V drugem delu EP, če se tja uvrstimo, bodo tekmeci Francozi, Norvežani, Danci, proti katerim lahko začnemo nizati poraze, ti pa bi bili voda na mlin kritikom. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija razpolovljena, vsaj polovica ljudi še vedno podpira Vujovića in ti bodo udarili na vso moč, če ne bo šlo po željah.


 

Obstaja pa tudi možnost, da bo nova energija prinesla nekaj dobrega, mar ne?

Seveda. Določeni igralci, ki so bili doslej v senci ali bili zaradi Vujovića zadržani, bodo dali več od sebe. Motivacija pri njih bo velika, saj bodo morali pokazati, da zmorejo tudi brez njega narediti nekaj več. Še enkrat pa poudarjam, da bo imel selektor zelo malo časa za pripravo na EP.


 

Kakšnega selektorja bi potem v teh okoliščinah potrebovala Slovenija?

Za to evropsko gotovo ne takšnega, ki bi gradil ekipo in sistem, za katerega je potreben čas. Potrebujemo trenerja s karizmo, ki bo v kratkem času vzpostavil pravo kemijo in prilagodil igro rokometašem ter z enostavno igro skušal priti do rezultata. V medijih se omenja Talant Dušebajev, ki je zelo uspešen trener, a si izbere igralce, ki ustrezajo njegovemu sistemu igre, za katerega pa rabi kar nekaj časa, da ga igralci obvladajo. Podobno je s Juanom Carlosom Pastorjem v Szegedu. To so trenerji, ki delujejo dolgoročno, mi pa časa nimamo.
 

Koga bi priporočili?

Za to nisem pristojen, to odločitev morajo sprejeti odgovorni na zvezi.


 

Slovenija je pod Borisom Deničem igrala hitro z nizkimi igralci v napadu, pri Vujoviću je stavila na obrambo. Kakšen rokomet je bolj pisan na kožo Slovencem?

Dolga leta smo gradili igro z dvema srednjima zunanjima igralcema, to se je pri Vujoviću spremenilo. On je vztrajal pri visokih igralcih in strelih z devetih metrov ter robustno obrambo. Pri Borisu Deniču je bil pretok žoge hitrejši, več je bilo strelov s krila in protinapadov. Novi selektor bi moral igro spet prilagoditi najboljšim igralcem, to pomeni, da bi imeli nizko zunanjo linijo, ampak s spretnimi igralci, ki se hitreje vračajo v obrambo.


 

Kako gledate na Uroša Zormana, je zanj prezgodaj?

Uroš Zorman je naš najbolj uspešen rokometaš, delal je pod različnimi trenerji in od njih veliko pobiral, nima pa če nobenih trenerskih izkušenj z vodenjem ekipe. Mislim, da bi zanj bilo zelo tvegano, če bi zdaj prevzel reprezentanco. Pri novih trenerjih je začetek zelo pomemben, ali te dvigne ali pokoplje.
 

Kaj pa Branko Tamše, večino igralcev je že vodil v Gorenju ali Celju?

Branko Tamše je trener, ki veliko dela in igralci pri njem hitro napredujejo. Ampak, kot sem slišal, so njegovi treningi zelo dolgi in garaški, ki lahko trajajo tudi po tri ure. Treningov pa bo na voljo zelo malo. Tukaj je treba imeti drugačen pristop treningu. Če bi bil jaz predsednik kluba in bi želel dolgoročno razvijati ekipo, bi se gotovo odločil za Tamšeta. Glede trenerja reprezentance, pa ga ne morem oceniti, ker te funcije še ni opravljal.


 

Torej karizmatični tujec, ki nima kluba, takšnih ni ravno v izobilju ...

Če ima trener dve funkciji, trpita obe. Poglejte Ljubomirja Vranješa ali Dušebajeva, oba sta pogorela v reprezentancah zaradi obremenjenosti v klubu. Preveč je obveznosti in preveč energije terjajo od trenerja, da bi lahko uspešno vodil dve zgodbi hkrati. Zato sem bil presenečen, ker so Vujoviću dovolili prevzeti Zagreb. Verjetno zato, ker je bilo nekako že v načrtu, da bo po januarju zapustil Slovenijo.


 

Vujović se je odrekel kar nekaj rokometašem, ki so še igrali po močnih klubih, najprej Zormana, pa Gajića, brata Žvižej in Skube, pa Škofa ... Lahko koga pričakujemo nazaj?

Kot Slovenca me je motilo, na kakšen način je odslovil legende, ki so toliko dale za slovenski rokomet. Zorman je igral v prvi postavi Kielc, pa mu je Vujović rekel, da ni dedek mraz, da bi v Ljubljani proti Nemcem odigral zadnjo tekmo za reprezentanco. Draganu Gajiću je zameril, ker zaradi rojstva otroka ni hotel igrati na nepomembni prijateljski tekmi. Ni bilo korektno. Pričakujem, da se bo v reprezentanco vrnil Marko Bezjak, morda tudi Staš Skube, morda celo Gajić.


 

Kdo bi moral biti vodja te reprezentance?

Imamo veliko vrhunskih igralcev, ki bi bi lahko bili vodje, ampak vodjo bo določila ekipa. Morda eden od srednjih zunanjih igralcev. V Ormožu sem opazil, da je to trenutno Jure Dolenec, bomo videli. Odvisno tudi od načina igre, ki ga bo gojil selektor. Če bi bil takšen kot Pastor, bi bil dober vodja Dean Bombač, če bi stavil na hitrejšo igro, bi bil med kandidati tudi Miha Zarabec.
 

Mislite, da ste primeren kandidat za selektorja?

Z izkušnjami, ki jih imam, bi mogoče lahko pomagal pri vodenju reprezentance, kot sem to delal pri trenerju Jerasu na EP 2000 na Hrvaškem. Ko sem prišel v Koper, sem že v prvem letu konkuriral Gorenju in Celju. V Švici sem vse ekipe, ki sem jih vodil, dvignil na višjo raven in naredil kar nekaj igralcev, ki so pod mojim vodstvom postali reprezentanti. Povsod, kjer sem bil, sem iz kadra, ki mi je bil na razpolago, zelo hitro izvlekel maksimum.