Prva ovira Vujovićevi četi Latvija z orjakom Krištopansom

Iz mariborske Lukne na tokijski Olimp, bi lahko bil delovni naslov misije, ki jo bodo slovenski rokometaši začeli nocoj ob 20.15 proti Latviji v kvalifikacijah za EP. V nedeljo jih čaka še tekma v Estoniji. Kljub precejšnjim težavam s poškodbami je cilj reprezentance Veselina Vujovića jasen: visoki zmagi s slogom.

Slovenci so se morali v preteklosti večkrat pošteno preznojiti za uvrstitev na turnir najboljših na stari celini, leta 2014 jim je celo spodletelo po šoku v Stožicah proti Belorusiji. A tokrat strahu, da bi po SP, ki bo januarja na Danskem in v Nemčiji, izpustili še eno veliko tekmovanje, ni. Euro se bo namreč s 16 reprezentanc razširil na 24 in temu primerno so lažje kvalifikacijske skupine.


 

EP prvič s 24 reprezentancami in v treh državah

Slovenija je v skupini 4 nosilka in favorit za prvo mesto. Najnevarnejša tekmica naj bi bila vzpenjajoča se Nizozemska, s katero se bodo fantje merili šele aprila. Na EP, ki bo januarja 2020 premierno v treh deželah, na Švedskem, Norveškem in v Avstriji, se bosta uvrstili po dve reprezentanci iz osmih skupin ter še najboljše štiri tretjeuvrščene, ki se bodo pridružile trem gostiteljicam ter evropskemu prvaku Španiji.



Za Slovenijo, bronasto z zadnjega SP in osmo z EP, bi se spodobilo, da bi bila prva z maksimalnim številom točk. To bi ji prineslo tudi dobro izhodišče v žrebu za EP. Na prvenstvu pa bi potem lovila eno izmed dveh mest, ki še prinašata nastop v olimpijskih kvalifikacijah. Težka naloga, a uresničljiva, pravijo Slovenci, ki bodo čez 14 mesecev euro gotovo začeli v precej drugačni postavi kot danes kvalifikacije.
 

Sladke in grenke skrbi

Vujović ima na nekaterih mestih sicer po dva ali celo tri kakovostne igralce. Na levem krilu je močan tandem Cingesar-Verdinek, na desnem še močnejši Janc-Šoštarič; na srednjem zunanjem je ob Mihi Zarabcu in povratniku Deanu Bombaču novinec Rok Ovniček, na črti ob Blažu Blagotinšku in Mateju Gabru še Matic Suholežnik.



Tudi v vratih ima Vujović sladke skrbi: Klemen Ferlin, Urban Lesjak in Urh Kastelic so v formi. »Tanka« pa je »bekovska« linija, običajno zadolžena za zadetke z razdalje. Ker je Borut Mačkovšek poškodovan, bodo na levi strani Nik Henigman, ki v Pick Szegedu ne igra v ligi prvakov, Jaka Malus, ki je v Celju bolj vajen dirigentske vloge, ter popolni novinec Gregor Ocvirk, sicer najboljši strelec mladinskega EP v Celju, ki pa v Vardarju ne dobiva priložnosti za igro. Na desni strani je od izkušenih zgolj Jure Dolenec, ki bo imel pomoč Nejca Cehteta.

Mariborčani proti mladincem

Latvija? Niti približno ne sodi v slovenski razred, nikdar še ni igrala na EP, ima pa enega zvezdnika: Dainisa Krištopansa, 215 cm visokega in 135 kg težkega igralca Vardarja. Pred dvema letoma je v kvalifikacijah za EP 2016 Krištopansa dobro oviral Luka Žvižej in Slovenija je v Latviji zmagala z 39:28, v Velenju pa s 37:20. Zdaj naj bi bil za levorokega orjaka prvenstveno zadolžen Darko Cingesar. Omeniti velja še Aivisa Jurdžsa, levega zunanjega člana nemškega bundesligaša Leipziga.



»Ne vem kaj pričakovati od Latvijcev, saj poznam le Krištopansa. Vse je odvisno od nas, štelo bo le tisto, kar bomo pokazali. Če bomo pravi, ni nobene bojazni, da nam ne bi uspelo,« nima skrbi Zarabec iz Kiela.
 

Lukna ena od le štirih sprejemljivih dvoran

Latvijci so se zbrali šele včeraj v Zagrebu in imeli zgolj en taktični trening pred današnjo tekmo, ki bo imela zanimivo uverturo. Ob 16.30 se bo namreč članska ekipa Maribora Branika pomerila z zlato slovensko selekcijo U20. Zanimivo, v nogometnem mestu je rokomet vedno odrinjen ob stran, toda kar šest reprezentantov (Cingesar, Kastelic, Ocvirk, Šoštarič, Verdinek in Zarabec) je že branilo vijolično barvo v Taboru.

Zakaj Lukna v Ljudskem vrtu in ne večji Tabor na drugem bregu Drave? Po novih standardih EHF so lahko tekme le v dvoranah s tribunami na vseh štirih straneh igrišča. Slovenci imajo torej le še štiri možnosti za gostiteljstvo tekem: poleg Lukne še celjski Zlatorog, ljubljanske Stožice in koprsko Bonifiko.