Slovenijo moramo vrniti tja, kamor spada: prek EP v Tokio

Seznam rokometašev, na katere iz različnih razlogov ne more računati selektor Veselin Vujović na prvih dveh tekmah v kvalifikacijah za EP, se bohoti kot predvolilne obljube županskih kandidatov. Ena izmed redkih dobrih novic je, da je Jure Dolenec po dolgem času spet čil in zdrav. In v formi ...

Vid Kavtičnik in Marko Bezjak sta dobila za to akcijo prosto, Matevž Skok, brata Gašper in Gal Marguč, Žiga Mlakar, Aleks Vlah, Matic Grošelj, Vid Poteko in nazadnje Borut Mačkovšek pa so poškodovani igralci, ki jih ne bo na jutrišnji tekmi z Latvijo v mariborski dvorani Lukna (20.15) in štiri dni kasneje v Talinu proti Estoniji.


 

Mačkovšek. Operacija ali ne?

Glede Mačkovška sicer to še ni povsem gotovo. V nedeljo je igral na derbiju madžarske lige, na katerem je njegov Veszprem doma izgubil proti Pick Szegedu ... »Mačkovšek poškodbo kolena vleče že dalj časa, a kljub temu igra. Po mnenju madžarskih zdravnikov bi bila najboljša rešitev operacija, ki pa ni nujno potrebna. Čakamo na drugo mnenje in potem bomo videli. Na prvem mestu je igralčevo zdravje, vse ostalo je drugotnega pomena,« je pojasnil reprezentančni direktor Uroš Mohorič in dodal, da bo odločitev o "Mačkovem" igranju padla danes, ko se bo na dopoldanskem treningu prvič zbrala kompletna zasedba.

Zadnji je včeraj popoldne v jato iz Barcelone prek Gradca priletel Dolenec, ki je v petek osvojil turnir Super Globe v Katarju, neuradno klubsko svetovno prvenstvo, potem ko je Barcelona v polfinalu ugnala Montpellier (Dolenec 2) in v finalu Füchse Berlin (Dolenec 3).



Za njim je res naporen ritem. »V Katar smo odšli takoj po gostovanju v Brestu v ligi prvakov, potem smo v nedeljo igrali še v španski ligi. Za nami je pet tekem v osmih dneh, če prištejemo še potovanja, res ni lahko. A bolje, da je tekem preveč kot premalo,« se Dolenec še kako dobro spomni, kako se vlečejo tedni in meseci poškodovanemu igralcu, saj je večino prejšnje sezone, vključno z EP na Hrvaškem, izgubil zaradi operacije kolena.



Za Slovenijo je sicer igral v junijskih spodletelih kvalifikacijah za SP proti Madžarski, s še ni bil pravi. Zdaj je in si obeta, da bo Slovenija hitro zasukala krivuljo navzgor in pokazala, kam sodi, za začetek proti Latviji in Estoniji in potem še proti verjetno glavni tekmici za prvo mesto Nizozemski.
 

Trnova pot v Tokio

»Vsi vemo, v kakšni situaciji smo se znašli, ker nas ne bo na SP. Precej je sprememb, večina zavoljo poškodb. Res sta pred nami dva na papirju lažja izziva in morda je prav, da si lahko kdo privošči počitek. Vendarle imamo kar širok kader, vesel sem, da je tudi "Deki" (Dean Bombač, op. p.) nazaj. Da imamo še enega zunanjega igralca na takšni ravni, nam veliko pomeni. V preteklost smo pogosto igrali z dvema srednjima in se nam je ponavadi izšlo. Upam, da nas bo potem januarja in kasneje v nadaljevanju kvalifikacij že več iz standardnega jedra reprezentance, ker se moramo zavedati, da bo pot do olimpijskih iger v Tokiu zelo zahtevna, iz akcije v akcijo se moramo dvigovati. Pred nami je skupen cilj, najprej se uvrstiti na EP, tam pa si izboriti kvalifikacije za Tokio 2020. Vsaka reprezentančna akcija je pomembna in želim si, da bi jih bilo čim več,« se vedno rad v izbrano vrsto vrača Dolenec.



Obeta se mu kapetanska vloga, glede na to, da je Vujović kot kandidata zanjo izpostavil njega in Mačkovška. »Ne bi mi bila tuja, imel sem jo že na treningih, kadar ni bilo Kavtičnika in Bezjaka, na reprezentančni tekmi pa res še nisem bil kapetan in z veseljem bi sprejel to čast, če mi jo bo seveda selektor namenil. Ni pa to glavna stvar. Na koncu je najbolj pomembno, da ekipa zmaguje, in ne, kdo stoji prvi v vrsti na predstavitvi igralcev," se odgovornosti prvega med enakimi vseeno ne bi branil 29-letni Škofjeločan.
 

Tamšetovo slovo nelogično

Z enim očesom spremlja dogajanje v slovenski ligi. Najbolj ga je presenetilo slovo Branka Tamšeta s celjske klopi. »Nisem pričakoval, zdi se mi nelogično. Izmenjala sva si nekaj sporočil. Znano je, kaj si mislim o Branku, v dveh letih pri Gorenju sem pod njim ogromno napredoval. Škoda, čas bo pokazal, ali je bila to za Celje prava odločitev. Prepričan pa sem, da bodo za Tamšeta prišli novi izzivi. V dosedanji karieri je več kot dokazal, da ima kakovost,« sedemkratnega slovenskega prvaka zelo ceni Dolenec, z Gorenjem prvak v letih 2012 in 2013.
 

Gorenje ima priložnost

Dobro pozna tudi tekmeca Gorenja v pokalu EHF, ekipo Granollersa iz bližine Bracelone: »Granollers ima močno prvo postavo,a kratko klop. Igra sloni na krožnemu napadalcu Adrianu Figuerasu, zelo kakovostnemu španskemu reprezentantu. Če Velenjčani zaustavijo njega, bodo opravili polovico dela. Ja, zanimivo bo videti, kakšno je razmerje med recimo četrto, peto ekipo v Španiji in v zadnjih letih drugo v Sloveniji,« dodaja Dolenec, ki ima že 126 nastopov za Slovenijo.