Huda ura resnice za celjskega gasilca Žvižeja

Danes mineva 20 let od osvojitve prvega naslova evropskega prvaka rokometašic Krima, včeraj sta njegov zdajšnji trener Uroš Bregar in reprezentantka Tamara Mavsar dobila prvega sina Marka, nocoj ob 20. uri pa bodo oči rokometne javnosti usmerjene v velenjsko Rdečo dvorano, kjer bosta Gorenje in Celje Pivovarna Laško odigrala morda že ključni dvoboj za naslov državnega prvaka.



Velenjski trener Zoran Jovičić trdi, da je Celje favorit, ker ima bolj izkušeno ekipo in daljšo klop, njegov novi tekmec na celjski klopi Luka Žvižej meni, da je Gorenje v prednosti. Razumljivo, nihče noče na pleča svojih fantov nalagati dodatnega pritiska. Vložek je namreč ogromen. Še posebej za Celje, ki bi ga izguba naslova po sedmih letih veliko stala, neigranje v ligi prvakov bi prineslo drastično zmanjšanje že tako nekonkurenčnega proračuna.



Celje je doživelo tri zaporedne poraze v ligi NLB in je na 22 tekmah od 26 zbralo 38 točk, Gorenje pa na 20 tri manj. Torej imata oba kluba usodo v svojih rokah, kdor bo drevi boljši, bo imel na stežaj odprta vrata do 30. prvenstvene zvezdice. Vmes je s 37 točkami z 22 tekem Trimo trenerja Uroša Zormana zadnji celjski krvnik, ki v šaleško-savinjskem derbiju potihem računa na zmago Gorenja. Pred slednjim je namreč ubijalski ritem s šestimi tekmami v 17 dneh, brez motorja ekipe Aleksa Kavčiča pa jo bo težko odneslo brez praske. Že v nedeljo bo v Kopru pod velikim pritiskom.



Čeprav je ostalo brez Josipa Šarca in Patrika Lebana in ni slasti zmage okusilo že od 26. marca, je Celje še vedno najbližje 25. lovoriki. V klubu si obetajo pozitivne učinke t. i. šok terapije. Klubska legenda Žvižej, ki je v nedeljo, dan po porazu v Novem mestu, zamenjal Tomaža Ocvirka, naj bi prinesel tisti manjkajoči klik, s katerim bi njegovi nekdanji soigralci in potem varovanci spet našli ritem.



»Nadaljevati moramo tam, kjer so fantje že bili. Saj niso pozabili igrati rokometa, urediti moramo glave, bistvenih sprememb v igri v tako kratkem času ni mogoče delati, naša glavna naloga je psihološka in motivacijska. V Velenju nas čaka odločilna tekma in verjamemo, da se bo izšla po naših željah,« pravi 40-letni Žvižej, ki nadaljuje tradicijo, da članske ekipe prevzemajo trenerji mladincev.

Tako je bilo pri Branku Tamšetu in tako je bilo pri Ocvirku. Prvi je bil za krmilom pet let in je osvojil praktično vse, kar je bilo mogoče, drugi dve leti in pol in je prinesel dva državna naslova v Zlatorog. Žvižej naj bi bil začasna rešitev do konca sezone, a nikdar se ne ve. Če bi Celjani pod njim zacveteli, bi postal resen kandidat za šefa stroke matičnega kluba.
 

Miklavčič: Čaka nas peklenski maj

Le dve leti mlajši od Luke Celjskega je Gorenjev kapetan David Miklavčič, njegov nekdanji reprezentančni tovariš. Grosupeljčan je igral za oba največja slovenska kluba in z obema že osvojil naslov slovenskega prvaka. Bil je glavni junak zadnjega derbija v Zlatorogu, kjer so ose prekinile sedeminpolletni niz in pred slabim mesecem zmagale s 25:23.



»Te tekme nikakor ne primerjamo s prejšnjo. Na kocki je veliko več. Predvsem za Celje, a tudi za nas. Celjani so na papirju boljši, a mi bomo kot pravi športniki naredili vse, da osvojimo obe točki. Toda tudi morebitna zmaga še ne bi pomenila dosti. Čaka nas peklenski maj, to je samo začetek,” opozarja levoroki Miki, ki si je ime ustvaril pri Trimu.



Ta bo danes ob 18.30 prav tako na preizkušnji, druga zaostala tekma je namreč tradicionalni dolenjski derbi v Novem mestu, od koder trener Mirko Skoko sporoča, da ima Trimo ta čas najboljšo ekipo v državi. A Zormana ni preslepil. »Po zmagi nad Celjem ni časa za evforijo. Krka potrebuje točke v boju za obstanek, zato jo jemljemo skrajno resno,« pravi Zorman, čigar prva sezona v vlogi trenerja bi se celo utegnila končati z največjim uspehom trebanjske valilnice talentov.