Čeh vodi slovensko sedmerico v Pariz; padel svetovni rekord v skoku v višino

Sedmerica slovenskih atletinj in atletov je potrjenih za nastop na olimpijskih igrah v Parizu, je sporočila Atletska zveza Slovenije (AZS). Četverica na čelu z evropskim prvakom in svetovnim podprvakom Kristjanom Čehom je izpolnila mednarodne norme, trojica pa se je uvrstila prek lestvice Svetovne atletike, ki je danes objavila končni seznam.

Norme so poleg Čeha v metu diska izpolnili Matic Ian Guček na 400 m ovire, Tina Šutej v skoku s palico, Anita Horvat v teku na 800 m, pa tudi Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, vendar slednja zaradi poškodbe ne bo odšla na OI.

Potrditve za nastope so glede na uvrstitve na svetovni lestvici že 3. julija dobile še Neja Filipič v troskoku, Lia Apostolovski v skoku v višino ter Klara Lukan v teku na 5000 m. Slednja pa je dobila dodatno kvoto tudi za tek na 10.000 m, kjer je bila pred tem eno mesto pod mejo za OI.

AZS je morala do 4. julija poslati prijave, na osnovi katerih je Svetovna atletika naredila končni seznam udeležencev in danes objavila dokončen seznam za OI. Prek svetovne lestvice se tako nobenemu izmed ostalih slovenskih atletinj ali atletov ni uspelo prebiti na igre.

Prvo ime atletskega dela olimpijske reprezentance bo Čeh, ki ima poleg odličij na velikih tekmah v zadnjih letih in zmag na diamantnih ligah tudi visoko uvrstitev na lestvici vseh časov. Z državnim rekordom 71,86 metra, ki ga je dosegel 16. junija 2023 v estonskem Johviju je izenačen na petem mestu v zgodovini discipline.

Tina Šutej tekmuje s časom

Tina Šutej bo med kandidatkami za odličja na OI, če bo zacelila poškodbo bicepsa. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je zaradi poškodbe mišice izpustila nastopa na evropskem prvenstvu v Rimu in nato tudi na državnem prvenstvu v Celju. A je ves čas trenirala po prilagojenem programu, ohranjala je telesno pripravljenost, s palico pa ni skakala, a je prepričana, da bo nared za OI, kjer bo sodila v krog favoritinj za odličja. V zadnjih letih je na velikih tekmah štirikrat stala na zmagovalnem odru.

Normo ima že dlje časa izpolnjeno tudi Horvatova, ki je bila srebrna na lanskem dvoranskem EP. Marca letos je bila bronasta na dvoranskem SP v Glasgowu Lia Apostolovski, ki je bila tako visoko na svetovni lestvici, da je bila potrjena za Pariz že pred današnjim končnim seznamom. Podobno velja za Klaro Lukan, ki je s petim mestom dosegla drugo najboljšo slovensko uvrstitev na EP v Rimu, in Filipič, tako kot Guček sedmo na EP prejšnji mesec.

Dva svetovna rekorda v Parizu

Rekordna znamka Štefke Kostadinove je zdržala skoraj 40 let. FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/AFP

Ukrajinka Jaroslava Mahučik je na diamantni ligi v Parizu z 2,10 metra v skoku v višino, kar je zmogla že v prvem skoku, popravila enega najstarejših atletskih svetovnih rekordov Bolgarke Štefke Kostadinove iz leta 1987. Kostadinova je 2,09 m skočila na Olimpijskem stadionu v Rimu 30. avgusta 1987.

Rekordno znamko je postavila tudi Kenijka Faith Kipyegon, ki je v zadnji tekaški disciplini atletske diamantne lige v Parizu v teku na 1500 m s časom 3:49,04 popravila svoj svetovni rekord. Prejšnjega je s 3:49,11 tekla v Firencah 2. junija lani.