Spet v Londonu, a zdaj med petelini

Ni še niti dobro izginil odmev zadnjih tekem v kvalifikacijskih skupinah za nogometni euro 2020, že je dodobra zaživela klubska scena po Evropi. In že takoj z izjemno odmevno novico o vrnitvi razvpitega portugalskega strokovnjaka Joseja Mourinha na trenersko klop. Po Chelseaju in Manchester Unitedu bo zdaj vodil že tretji angleški klub iz izbrane smetane: Tottenham Hotspur.

Nikakor ni presenetljivo, da so se v taboru londonskega moštva ozirali za novim strategom, četudi se je velikemu delu armade privržencev Mauricio Pochettino močno prikupil. Tudi prvi angleški as Harry Kane je ob odpovedi kluba Argentincu zapisal na družabnih omrežjih : »V teh petih letih in pol sva skupaj doživela veliko izjemnih trenutkov, ki jih ne bom nikdar pozabil. Bil si moj trener, a hkrati si mi postal tudi prijatelj, hvaležen sem ti za takšen odnos. Veliko sreče v naslednjem poglavju.«



Res je Tottenham pod Pochettinovim vodstvom in s Kanovo vidno vlogo na igrišču prevzel sila vidno vlogo na zahtevni angleški nogometni sceni. Nazadnje ostaja v spominu prejšnja sezona, ko je londonski klub preskakoval ovire v ligi prvakov in se za konec povsem nepričakovano uvrstil v finale. Le na tej zadnji postaji je bil Kloppov Liverpool boljši – 2:0 (Salah, Origi).
Toda nato se je začela nova sezona, nogometaši v modrih dresih s prepoznavnim petelinom kot klubskim simbolom še zdaleč ne kažejo več takšnih predstav kot v bližnji preteklosti. Zato je bilo slovo Argentinca za klubsko vodstvo podčrtano z oznako »nujno«, presenetila pa je na koncu izbira – Jose Mourinho. Trener, star 56 let, seveda uživa poseben ugled v nogometnem svetu. Osvojil je 25 lovorik, med njimi dve prestižni v ligi prvakov (Porto 2004, Inter Milano 2010), ohranjal številne privržence, a si zaradi svojih pronicljivih in ciničnih izjav na robu prepira nakopal tudi lepo število tistih, ki zanj niso hoteli niti slišati ...



Nazadnje je vodil Manchester United in se decembra lani od rdečih vragov poslovil, saj izidi še zdaleč niso zadovoljevali niti
ambicioznega klubskega vodstva niti zahtevnih navijačev. Ni več zaostajal le za velikima tekmecema Pepom Guardiolo (Manchester City) in Jürgnom Kloppom (Liverpool), temveč tudi za drugimi krepko manj slovitega trenerskega življenjepisa.

Se je resno učil nemško?

S klopi se je preselil v televizijski studio, si pridobil status spoštovanega strokovnega komentatorja, a seveda je bilo na dlani, da se bo – ko bo le mogoče – spet vrnil na trenersko klop. »Učim se nemško,« je dejal in takoj zbudil domišljijo nogometne Evrope, češ da bo vodil bodisi Borussio Dortmund bodisi po odstavitvi Nika Kovača petkratne evropske prvake iz Münchna. Toda pristal je pri Tottenhamu, pa četudi je ob slovesu od Chelseaja (najprej je bil tam med letoma 2004 in 2007, nato pa od 2013 do 2015) poudaril, da si ne predstavlja delovanja pri kateremkoli drugem klubu v Londonu ...



»Zdaj je pri nas! Dobili smo enega najuspešnejših trenerjev v nogometu doslej. Zbral je kopico izkušenj, zna motivirati moštvo, odlično obvlada taktiko. Verjamem, da bo vrnil energijo v našo slačilnico,« je poudaril Daniel Levy, prvi mož Tottenhama, ki se je sicer oziral v zadnjih dneh tudi k nekaterim drugim trenerjem. Otoški mediji namigujejo, da je bil najbližje klopi Brendan Rodgers z izkušnjami iz Liverpoola, Celtica in nazadnje Leicestra. Zelo vroče so bile tudi govorice o prihodu prvega trenerja novega nemškega vala: Julian Nagelsmann namreč z napadalnim pristopom pri Leipzigu navdušuje tako v Nemčiji kot tudi na zelenicah lige prvakov. Toda njegov prihod zagotovo ne bi tako odmeval, kot je Mourinhov. Tottenham očitno piše novo poglavje. Tudi na področju trženja.