Neomejen dostop | že od 9,99€
Po sedmih letih službovanja na tujem se je Milan Osterc pri 32 letih poln izkušenj vrnil v Slovenijo in si spet nadel modro-beli dres Gorice. »V obdobju igranja za LASK iz Linza sem utrpel poškodbo, otepal sem se kalcinacije. Bil sem zunaj pogona in vrnitev na igrišče v Novi Gorici se je po namigu Novice Nikčevića zdela logična. Pozneje se je ta poteza izkazala za odlično,« pravi Milan Osterc, ki je igral za slovensko reprezentanco med letoma 1997 in 2002, tudi na euru 2000 in svetovnem prvenstvu 2002.
Na severnem Primorskem, kjer živi še danes, je našel svoj nogometni mir, kakor radi rečemo. Vrnil se je resnično v velikem slogu. Potem ko je bil med drugim tudi mentor mlajšim igralcem (sezono pred njegovo strelsko prevlado je k temu uspehu izdatno pomagal mlademu Etienu Velikonji), je glavno golgetersko predstavo za prvenstvo 2009/10 pripravil še v lastni izvedbi. »Tista sezona glede uvrstitve Gorice ni bila preveč uspešna. Imeli smo kakovost za kaj več, a smo precej menjali trenerje, pa tudi sreča nam ni bila ravno naklonjena. A sam sem bil zelo dobro pripravljen, telesno in psihično sem se odlično počutil, bil sem osredotočen na vsak trening in vsako tekmo posebej. Na treningih sem bil maksimalno zavzet, hotel sem dokazati, da tudi pri 34 letih še vedno lahko igram na najvišji ravni, zato sem bil zelo motiviran, hkrati pa tudi sproščen,« stanje duha in telesa v sezoni, ko je zabil 23 golov, oriše Osterc.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji