Olimpija je hirala, Šiljak pa je tresel mreže

V zimskem premoru sezone 1993/94 so se v vodstvu ljubljanske SCT Olimpije, ki je bila premočan gospodar na slovenski sceni, odločili, da v svoje vrste pripeljejo obetavnega napadalca viške Svobode. Ermin Šiljak je veljal za biser slovenskega nogometa, v jesenskem delu sezone je zabil šest golov v rdeče-belem dresu. Potem je v dveh sezonah in pol za Olimpijo na 78 tekmah dosegel 58 zadetkov.

»V zimskem prestopnem roku sva za Bežigradom pristala skupaj s Sebastjanom Cimerotičem, ki je bil dotlej član Slovana. Načrtovali so, da bova sčasoma zamenjala starejša Zorana Ubaviča in Nedeljka Topića. Pri mojem prihodu v Olimpiji je bilo prisotne precej nevoščljivosti, mediji so se razpisali o mojem prestopu in domnevno visoki plači. Tako so me igralci sprejeli zelo zadržano, češ kako lahko kot mlad igralec dobim več denarja kot oni. Že na prvem treningu so želeli obema pokazati, kam sva prišla. V dvobojih so bili agresivni, jaz sem se kontaktu izognil, Cime pa jih je dobil po gležnju in je bil zaradi poškodbe odsoten nekaj tednov. To pač ni bilo lepo,« se spominja Šiljak, takrat 20-letni mladi reprezentant Slovenije (14 tekem, 10 golov).