Finančna vladavina Angležev temelji na nogometni globalizaciji

S sinočnjo tekmo v Liverpoolu so odprli 82. sezono angleškega nogometnega prvenstva, tekmovanja, ki iz leta v leto žanje večji interes globalne športne javnosti. Prav medijsko-digitalna globalizacija je glavno gonilo (finančnih) uspehov premier league, lige, ki je v resnici vse manj angleška in jo podpirajo vse bolj transnacionalni gospodarski konglomerati.



Zametki poznejših športno-poslovnih podvigov angleških lig segajo v začetek 90. let prejšnjega stoletja, torej s pojavom komercialnih televizij, ki so omogočile razcvet poklicnega športa. Dobrih dvajset let pozneje Otočani le nadaljujejo smelo zastavljeni projekt, ki je tedaj neugledno ligo preobrazil v rekordno donosno prvenstvo dvajsetih klubov.

Največ tujcev v Angliji, najmanj v Španiji

Sezona, ki sta jo odprla Liverpool in Norwich (4:1), ne bo veliko drugačna od prejšnjih. Najvišje bodo vnovič kotirali člani klasičnega seksteta: prvak Manchester City, prvi izzivalec Liverpool, Tottenham, Manchester United, Chelsea in Arsenal. Prav tako so podobno kot doslej razdeljene glavne vloge: te pripadajo tujski legiji, ki je močnejša kot kjerkoli na stari celini. Za primerjavo: v majicah angleških prvoligašev denimo igra največ tujcev (67,4 odstotka), sledijo portugalska liga (62 %), belgijsko (58,6), ciprsko (58,3) in italijansko prvenstvo (57). Zanimivo: najmanj tujih nogometašev igra v španskem prvenstvu (40,5 %), ki je bilo v zadnjih desetih letih statistično daleč najmočnejše v Evropi. Najdlje pa so šli londonski »topničarji«: v udarni enajsterici Arsenala naj ne bi bilo Angleža, pač pa nogometaši iz držav, kakršne so Nemčija, Francija, Brazilija, Škotska, Švica, Španija, Gabon, Grčija in Urugvaj.

Angleži kot pionirji odkrivali Azijo in Severno Ameriko

Angleži resda počasi, toda zanesljivo prevzemajo primat, kakršnega so si že izborili v 80. letih prejšnjega stoletja. Ne nazadnje smo 1. junija spremljali v Madridu prvi angleški finale lige prvakov po letu 2008. Petletno špansko hegemonijo je končal Liverpool, ki je bil boljši od Tottenhama.



Združenje angleških klubov je izbralo premišljeno strategijo za širitev svojega vpliva na navijače in glavne akterje na področju prodaje TV pravic. Ne gre zgolj za angleški jezik, ki je prevzel osnovno zamisel esperanta in ga razume »ves svet«, klubi v premier league so kot pionirji pred vsemi drugimi začeli igrati na poletnih turnejah po Aziji in Severni Ameriki; tako vztrajno povečujejo svoje navijaške armade in bazo kupcev TV pravic. Te predstavljajo največji del skupnih prihodkov klubov. Zgolj za cikel 2019-2022 so s prodajo TV pravic iztržili 10,4 milijarde evrov – to je znesek, o katerem lahko tekmeci na celinskem delu Evrope zgolj sanjajo.

Strokovnjaki prihajajo iz tujine

Angleži ne merijo zgolj na veliki azijsko in ameriško celino, z veliko žlico zajemajo tudi znanje strokovnjakov in najboljših nogometašev iz Evrope in Južne Amerike, ki veljata za nogometni utrdbi najvišje ravni. Zgovoren je primer stroke, torej trenerjev: čeprav so zapustili elito trije tujci – Španec Rafa Benitez, Italijan Maurizio Sarri in Irec Chris Hughton –, Angleži vodijo le osmerico klubov, torej 40 odstotkov prvoligašev. Stroko predstavljajo trije Španci, po dva Portugalca in Nemca, Argentinec, Avstrijec, Čilenec, Norvežan in Severni Irec. Še huje je »na vrhu«: v šesterici najboljših je domači trener le novi Chelseajev strateg Frank Lampard, ki je dobil priložnost, potem ko je Sarri sprejel mamljivo ponudbo Juventusa.



Angleški nogomet so dodatno približali navijačem po vsem svetu lastniki najboljših klubov. Najmočneje sta zastopani prav ZDA in Kitajska, ki bijeta srdito bitko tudi za vpliv pod nogometnim dežnikom (glej tabelo). Angleški klubi ločeno prodajajo prostor tudi na prsnih straneh majic in rokavih; na prsnem delu majic kotira le en sponzor, ki domuje na angleških tleh. To je Liverpoolov pokrovitelj Standard Chartered – ta ima resda sedež v Londonu, toda v resnici gre za azijski kapital.