Van Basten ni zdržal, jaz sem garal po deset ur

V podkastu VAR nas je obiskal Ermin Šiljak, eden najboljših srednjih napadalcev v zgodovini samostojne Slovenije. Odprli smo več aktualnih polemik, 51-letni Ljubljančan je odkrito spregovoril tudi o svoji karieri in strahoviti poškodbi, ki je vplivala nanjo, četudi je na srečo ni končala. Šiljak pozorno spremlja klubski in reprezentančni nogomet ter ohranja stike s tujino, zato je bil pravšnji sogovornik ob koncu leta 2024.

Strelska statistika Ljubljančana je bila zavidljiva tako pri viški Svobodi kot pri Olimpiji, podobno učinkovit pa je bil tudi na tujem – njegovi klubi so bili Bastia, Servette, Hammarby, Panionios, Dalian in Mouscron. Naslove državnega prvaka si je priigral v Sloveniji, Švici in na Švedskem.

Devetka mora zabijati gole

Uspešen je bil tudi v majici slovenske reprezentance, igral je na euru 2000, četudi mu je grški branilec septembra 1998 s prekrškom skoraj uničil kariero, saj mu je zlomil nogo. Vrnil se je še močnejši – v kvalifikacijah za EP 2004 je bil z 9 goli prvi strelec, za njim so ostali tudi sloviti Raul (7), Henry, Trezeguet, Inzaghi (6), Del Piero, Beckham, Berbatov (5), …

»Uf, ne spominjajte mi Aten … šlo je za trikratni zlom gležnja, ob tem pa sem imel potrgane vse vezi v gležnju. Marsikdo se ne vrne po eni strgani vezi v gležnji, tako hude bolečine lahko dobi, to je gotovo ena najhujših mogočih poškodb v nogometu. Štiri mesece in pol sem hodil z berglami, nisem smel stopiti na nogo. Za vrnitev sem potreboval 19 mesecev, skoraj dve leti. Sreča, da imamo strokovnjake; dr. Šimnic, ki me je operiral, in asistent dr. Pavlovčič sta tedaj opravilo dobro delo, slabši smo na področju rehabilitacijskih centrov. Terapije sem delal tako doma kot v Švici. Ko sem se vrnil v Švico, so me tam vprašali, češ po kaj sem prišel in da so me že odpisali, saj da po takšni poškodbi ne bom mogel niti hoditi, kaj šele normalno teči … Jaz pa sem nato igral celo na evropskem prvenstvu!« se spominja najtežjega obdobja v bogati karieri Ermin Šiljak

Jernej Suhadolnik, Gorazd Nejedly in Ermin Šiljak med pogovorom v podkastu VAR. FOTO: Marko Feist

Poškodba mu je na neki način tudi veliko dala, pravi. Spoznal je, kdo so njegovi pravi prijatelji, preživel je zahtevno psihološko preizkušnjo, ki mu je pomagala tudi pozneje po resničnem koncu kariere. »Ko zabijaš gole, želijo biti vsi v tvoji družbi, ko se poškoduješ, ostane peščica. Po karieri nisem padel v depresijo ali kaj podobnega, kar se pogosto primeri drugim nogometašem. Garal sem po deset ur dnevno v treh treningih – vse za vrnitev. To mi je pomagalo tudi pozneje,« je zatrdil: »Imel sem svojo ekipo: kondicijskega trenerja, strokovnjaka za prehrano in zdravnika, ki je vse nadziral. Vsak teden sem opravljal krvne kontrole, da ne bi kaj 'prekuril'. Marsikdo se ne bi vrnil. Marco van Basten si je strgal eno vez v gležnju in ni mogel več. Bruno Rodriguez iz Bastie je imel tolikokrat poškodovan gleženj in po karieri take bolečine, da ni več zdržal in si je dal lani odrezati stopalo, bolečine so bile zanj neznosne. Tudi to je vrhunski šport. Ko ti gre dobro in zmaguješ, služiš denar. Ko pride poškodba, pa je pogosto težko.«​

Ermin Šiljak je gotovo pravi naslov tudi za analizo razmer v slovenskem prvenstvu in reprezentanci. V 1. SNL nihče zares ne odstopa, na vrhu lestvice strelcev jih kraljuje kar pet s po 7 doseženimi goli. V seštevku domače lige in Evrope je nemara najmočneje opozoril nase Olimpijin napadalec Raul Florucz.

Šeško? Enostavno te zmanjka

»Raul je prišel v Olimpijo v pravih letih in deluje zrelo, je najboljši igralec slovenske lige. Pogosto je sam rešil položaj, ko je bilo najtežje za Olimpijo. Toda zelo težko je najti izrazite strelce, kakršni s(m)o bili nekoč. Res je, da fantje danes igrajo drugače, drugačne so zahteve trenerjev, drugačni so celo trendi. Toda prava 'devetka' mora napadati in zabijati gole. Morda danes iščejo tudi druge odlike, bolj iščejo telesno moč in hitrost. Ampak to je bilo tudi nekoč, obenem pa je bil večji poudarek na tehniki.« Da je zdaj drugače, je na neki način logično, je prepričan sogovornik. »Mi nismo poznali umetne trave, danes je drugače že v mlajših kategorijah, gre za veliko razliko. Nogomet je resda napredoval, toda izgubljamo prave napadalce, tudi zveznih igralcev ni takšnih kot nekoč, ko so znali preigravati. Že v mlajših selekcijah se zahtevata dva dotika. Dobivamo hitrost igre, izgubljamo naravne talente, kakršen je denimo Messi.« Vrh SNL? »Več sem pričakoval od Celja, gotovo pa je Olimpija zasluženo prva.«

Ermin Šiljak je delil bogate izkušnje s poslušalci in gledalci Delovega nogometnega podkasta VAR. FOTO: Marko Feist

Šiljaka smo vprašali, kako se počuti napadalec, ki je že iztrošen po 115 minutah igre, ko se znajde v življenjski priložnosti za gol, s katerim bi poslal domov Portugalsko in zavihtel Slovenijo v četrtfinale eura 2024. Kdor nikdar ni igral nogometa na takšni ravni, namreč ne more poznati odgovora, kako se je počutil Benjamin Šeško v podaljšku tekme osmine finala EP S Portugalsko.

»Dobro vprašanje. Na igrišču namreč vidiš, da lahko zabiješ gol, to tudi hočeš storiti, ampak enostavno telo ni več normalno in pripravljeno za tako akcijo. Telo je 'natrenirano' za 100 minut igre, sledi pa dodaten napor, dodatno trošenje. Res je, da te vleče naprej motiv, toda ni enostavno. Beni je prišel mimo Pepeja, šel je, gledal, hotel je, ampak enostavno te zmanjka. Najprej padeš telesno, utrujen pa počasneje tudi razmišljaš. Portugalska je bila velik favorit, fantje so bili gotovo izčrpani,« je prepričan Šiljak.

V zanimivem enournem pogovoru z Ljubljančanom, ki danes pozorno spremlja nogomet s trenerskimi ambicijami, smo odprli številne druge dileme. Šiljak je odgovoril na vprašanje, kaj lahko pričakujemo od Slovenije v boju za mundial 2026 v Severni Ameriki in kako vodi izbrano vrsto Matjaž Kek. Pojasnil je, zakaj so danes vsi neučakani tudi v mlajših selekcijah – agenti, igralci in njihovi starši –, zakaj odhajajo mladi upi v tujino nepripravljeni in kako je bilo nekoč. Tudi o pravilnem načinu zorenja mladih in tujcih, ki prihajajo v slovensko prvenstvo.