Koprčani kot nekoč Wyatt Earp: hitri in natančni

»Hitrost nikoli ne škodi, toda najpomembnejša je natančnost. V dvoboju si moraš zato vzeti čas v naglici,« je pred dobrim stoletjem vztrajal sloviti revolveraš Wyatt Earp. Po njem so se letos zgledovali košarkarji Sixta Primorske. Igrali so hitro in natančno, o čemer priča njihov seznam osvojenih lovorik in žrtev v tej sezoni.

Koprčani so pričakali lanski september kot neuradne »zgube« prejšnje sezone, v kateri so resda osvojili pokal Spar, a razočarali svoje privržence v polfinalu državnega prvenstva in finalu 2. lige ABA. Dela so se lotili brez visokoletečih napovedi, zato pa toliko bolj zagnano in po devetih mesecih pričakali počitnice z ognjemetom. Brez najmanjšega madeža so osvojili vse štiri možne trofeje, prešprintali sezono brez enega samega poraza v dvobojih s pravim tekmovalnim nabojem in vedno prekašali tekmece s tehnično in taktično bogatejšo igro. Moštvo je pod veščim vodstvom 41-letnega trenerja Jurice Golemca imelo širino in globino ter vse potrebne individualne atribute.

Žan Mark Šiško je pri 21 letih organiziral igro kot izkušen veteran neštetih bitk in skrbel, da so bili zadovoljni tako zunanji strelci kot zanimiva kombinacija visokih košarkarjev, ki so bili vedno vsaj za korak hitrejši in hkrati bolj čvrsti kot centri nasprotne zasedbe. In da, bili so tudi v natančni. Tako v uvodnem delu lige Nova KBM, ligi za prvaka in končnici kot tudi v 2. ligi ABA so se odlikovali z najboljšim izkoristkom metov iz igre.

Vse to je bilo dovolj za popolno prevlado na vse skromnejši slovenski sceni in med regionalnimi drugoligaši. Toda kako naprej? Svežih opozoril ne manjka. Krka je bila denimo lani prvak 2. lige ABA in je v polfinalu DP izločila Sixt Primorsko, a si je letos polomila zobe na vseh frontah. Še bolj Petrol Olimpija, ki je pred dvema letoma vrnila ligaški in pokalni naslov v Stožice, dobila bogatega pokrovitelja in novo vodstvo, a zaradi nenehnih eksperimentov pri trenerjih in igralcih je sproti polila, kar je namolzla, dokler ni letos pogorela na vseh frontah. Pred komaj tremi leti je bil prvak Helios, še leto poprej šentjurski Tajfun, a obema je primanjkovalo denarja in vizije, da bi lahko obstala vsaj na vrhu nemirne slovenske košarke brez vsaj minimalne kadrovske in strokovne kontinuitete.
 

Proračun visok, a hkrati nizek

Res je, Sixt Primorska je šele peti klub v 28 sezonah z naslovom prvaka, toda Golemac je že 16. trener z ligaško lovoriko. Več kot eno so osvojili le Zmago Sagadin (9), Aleksandar Džikić (4), ki je zadnji z dvema zaporednima trofejama (v letih 2010 in 2011), in Sašo Filipovski (2). Stratega Koprčanov pogodba veže še za eno leto, za nameček je na Obali srečen, saj ima proste roke pri delu ter lahko nemoteno opravlja naloge trenerja in športnega direktorja. Prav tako vztraja, da so vsi nosilci igre podpisali bodisi večletne pogodbe bodisi jih bo možno kmalu podaljšati, ob tem pa bo moštvo okrepil z dodano vrednostjo. A če bo še nekoliko bolj ambiciozno pogledoval proti začetku 1. lige ABA in morda začel pripravljati teren za vključitev v evropska pokalna tekmovanja v prihodnosti, pa ga bodo pričakale finančne omejitve.

Dosedanji letni proračun Sixta Primorske (1,8 milijona evrov za vse stroške) je za slovenske razmere visok, a za dolgoročno stabilnost in primerjavo s sosednjimi državami vendarle nizek. Ko ga bodo poskusili povečati, pa se lahko hitro zapletejo v težave. Skoraj 80 odstotkov denarja je namreč doslej priskrbel glavni pokrovitelj Sixt, ki vodi klubsko politiko in je pri vseh odločitvah »soglasen«, prihod novih vlagateljev iz Slovenije ali tujine pa bi lahko dodobra načel spokojno enovitost vodenja. A po koncu zelo uspešne sezone naj vendarle velja: najboljše zgodbe se nikoli ne končajo, samo dobivajo nove začetke.