Koper cveti pod taktirko najobetavnejšega trenerja v Evropi

Košarkarski klub Sixt Primorska je nastal šele leta 2016, ko se je domžalska Lastovka na Obali združila s primorskim klubom KOŠ Koper. Nadaljevanje pa skorajda nima primerjave v Evropi. Koprčani so v nedeljo osvojili pokal Spar drugič zapored, pred začetkom sezone so si priigrali tudi slovenski superpokal ter od začetka vodijo v DP in 2. ligi ABA. Direktor kluba Matej Avanzo je potrdil, da uspehov niso pričarali s čarobno paličico, pač pa so plod trdega in načrtnega dela ter neskončnega entuziazma.
 

Ko ste tako hitro prehodili in celo preskakovali stopničke, bi lahko posumili, da niste utegnili razmišljati o temeljih kluba. So dovolj trdni, da vam omogočajo nadgradnjo uspešne zgodbe?

Res je, nekatere stopničke smo preskočili, zato smo bržkone imeli srečo v nesreči, da se nismo že lani uvrstili v 1. ligo ABA. Takrat še nismo bili zreli zanjo, morda smo se ji še najbolj približali po športni plati, v organizacijskem smislu pa še ne. Vprašanje je, ali bi lahko klubski ustroj sledil zgodbi, kaj lahko bi se znašli v podobnih težavah kot Petrol Olimpija in Krka. Sprejeli pa smo dve zlati pravili: nikoli ne bomo imeli več kot štirih tujcev v moštvu in nikoli ne bomo nastopali v treh ligaških tekmovanjih hkrati.
 

Ali ste zdaj pripravljeni za regionalni preskok?

Naš prednostni cilj je uvrstitev v 1. ligo ABA in prepričan sem, da z zdajšnjim moštvom ne bi bili na robu izpada, borili bi se za mesta na sredini lestvice. Naš klub se razvija v vse smeri, je pa dejstvo, da smo odvisni od enega pokrovitelja. Gregor Vuga je kot glavni lastnik Sixta naša gonilna sila in ne dovoli, da bi razmišljali o čem drugem kot o zmagah, dejavna sta tudi njegova partnerja Miha Debevc in Klemen Pur. Zagotovijo od 70 do 80 odstotkov potrebnih sredstev in trdno stojijo za klubom, ki ima okoli 1,8 milijona evrov skupnega proračuna za vse stroške. Biti odvisen od enega pokrovitelja je blagoslov, saj imaš manj težav z usklajevanjem, lahko pa se hitro spremeni v prekletstvo, če se pipica zapre. Zato si želimo pridobiti še kakšnega sponzorja iz Slovenije in morda tudi iz tujine, da bi prišli do 2,5 milijona evrov na leto. To bi nam omogočilo resen boj v 1. ligi ABA, če se bomo vanjo uvrstili.
 

Koper ima lepo košarkarsko tradicijo, leta 1993 je dal slovenskega podprvaka, a je nato za lep čas izginil z obzorja. Vas je okolje povsem sprejelo za svoje?

Ko smo se lotili projekta, je vsepovsod vladala velika skepsa, dvomi so prevevali tudi mene. Še zdaj nas občasno gloda črv dvoma, ki pa je zdrav in nas opozarja na previdnost. V Kopru se je namreč izjalovilo kar nekaj športnih projektov, ne samo v košarki, ampak tudi v rokometu in nogometu. Okolje je živelo v strahu, da se ne bi zgodba ponovila, zato delamo umirjeno. Tudi po drugi zaporedni osvojitvi pokala Spar smo ostali na trdnih tleh.


 

V Sloveniji smo videli že veliko ambicioznih klubov, ki pa so zašli v velike težave in celo izginili, ko so začeli iskati meje svojih zmožnosti in jih tudi presegli. Kako se ogniti nevarnosti?

Gregor Vuga prihaja iz dejavnosti izposoje vozil, v kateri je možno dokaj hitro narediti veliko, če si sposoben. V športu pa je pomembnih še nekaj dejavnikov, tudi tradicija. Imeli bomo pol leta časa, da bomo uskladili želje z realnostjo. Pričakujemo, da bo okolje prepoznalo, da naš klub ženejo zdrave športne ambicije. Sixt bi se bil verjetno pripravljen celo umakniti iz imena kluba, če bi se nam pridružilo še kakšno ugledno podjetje.

Eno od jamstev za dolgoročni obstoj na površju je trdna zasidranost v domače okolje, s katero ima težave večina slovenskih prvoligašev. Koliko lokalne identitete si lahko privoščite v koprskem lovu za rezultati?

To je proces. Koprska košarka je dala kar nekaj kakovostnih košarkarjev že v času pred Sixtom Primorsko, med drugimi Vlatka Čančarja, našega zdajšnjega kapetana Alena Hodžića, Jako Brodnika, Mateja Rojca, Gregorja Hrovata, pred njimi tudi Nebojšo Joksimovića. Nekaj časa pa je vladalo zatišje, čeprav so v mestu delovali trije klubi. Poenotili smo jih pod eno streho in v generaciji fantov do 13 let imamo že štiri ekipe. Imamo tudi nekaj mladih, ki trkajo na vrata prvega moštva. Z njim vse pogosteje vadi Saša Ciani iz Nove Gorice, rojen leta 2003 in krepko višji od dveh metrov, ki bo po Gregorju Glasu eden od naših naslednjih proizvodov. Težko pa je usklajevati lov na uspehe z uveljavljanjem mladih, zlasti v obdobju, ko mnogi pričakujejo, da bomo v Sloveniji kot po tekočem traku dobivali nove luke dončiće. Naša realnost je, da igro našega moštva uspešno organizira 21-letni Žan Mark Šiško.
 

Pred tremi leti smo vsi debelo gledali v ime Sixt Primorska in se spraševali, kako hitro se bo končala njegova avantura. Zdaj ni nihče več presenečen, ko redno premaguje Petrol Olimpijo, Krko in druge. Kaj to pove o slovenski klubski košarki?

Da ni v najboljši kondiciji. To je velika škoda, saj je bila košarka dolgo eden od paradnih konjev našega športa. Najbolj bi si želel, da bi letos osvojili naslov državnega prvaka, ampak ne zato, ker bi bili drugi slabi, pač pa zaradi naše dobre igre. Ne bi se rad postavljal v kožo drugih, toda Olimpija bi s svojo infrastrukturo in naborom močnih pokroviteljev morala vleči slovensko košarko. Temu nihče ne nasprotuje, kar pa ne pomeni, da ne bomo vedno dali vsega od sebe, da bi jo premagali. Krka po moji oceni plačuje davek, ker v Novem mestu niso bili sposobni zgraditi nove dvorane pred domačim EP 2013. Vsi drugi delujejo v okvirih svojih zmožnosti in pod okriljem domačih občin. Nekateri delajo celo čudeže glede na zneske, ki jih imajo na voljo.


 

Kaj bi lahko popravilo njihov položaj?

Realno bi morala država razmisliti o zakonu, ki bi kolektivnim panogam omogočil dodatna sredstva za nastopanje v mednarodnih tekmovanjih, saj delujejo po povsem drugačnih zakonitostih kot individualni športi. Sicer utegne marsikaj zastati, ne le v košarki. Že v Avstriji in na Madžarskem imajo klubi precej večjo sistemsko podporo. Proračun Sixta Primorske je za Slovenijo visok, a še vedno le za malo višji od povprečne plače enega košarkarja v evroligi.
 

V vašem moštvu ni klasičnih zvezdnikov, je pa prepoznaven »rokopis« trenerja Jurice Golemca.

On ni le naš glavni trener, ampak tudi športni direktor. O vsem se sicer dogovarja z upravo kluba, s svojimi pomočniki in Goranom Jagodnikom kot vodjo ekipe, ključne poteze pa vleče on. Ne vem, če se zavedamo, da imamo v Kopru najobetavnejšega trenerja v Evropi. Je neverjeten zanesenjak in izjemno marljiv profesionalec, zato smo zelo veseli, da ga imamo pod pogodbo še za eno sezono. Zelo bi ga želeli zadržati še za nekaj let, nato pa ga bomo spremljali v najboljših moštvih evrolige. Za trenerja je še mlad in lahko napreduje.


 

Letos ste že osvojili obe razpoložljivi lovoriki, boste zdržali do konca in prišli celo do četverčka lovorik?

Golemac se dobro dopolnjuje z Vugo, ki je že pred tremi leti napovedal uvrstitev v ligo ABA. Takrat so se mu vsi smejali, podobno tudi pred začetkom te sezone, ko je ocenil, da je naše moštvo dovolj dobro, da bi lahko zmagalo v vseh tekmovanjih, v katerih sodeluje. Res imamo 14 kakovostnih košarkarjev, ki lahko zdržijo naporen ritem, a konec sezone je še daleč in tudi v končnici 2. lige ABA nas čaka težko delo, prav tako v DP. Na srečo imamo odličnega trenerja za telesno pripravo Filipa Ujakovića, nekdanjega hrvaškega reprezentanta v ragbiju, ki pri 34 letih dela doktorat na zagrebški fakulteti za šport in je zelo zaslužen, da so se igralci ognili hujšim poškodbam.
 

Paradoks je, da vendarle nimate zagotovljenega niti mesta v prvi ligi ABA niti v drugi, če bi se vam zalomilo v DP.

Tega se zelo zavedamo, zato po osvojitvi pokala Spar nismo pretirano proslavljali. Razmišljamo, kako naprej in ne skrivamo: ker je prioriteta preboj v 1. ligo ABA, bo v tem času imel prednost pred ligo Nova KBM, čeprav bomo tudi to vzeli resno. Napredovanje med regionalne prvoligaše si zaslužimo, seveda pa se lahko uresniči tudi črni scenarij, zato bomo storili vse, da se ne bi.
 

Poudarili ste, da ne boste nikoli nastopali v treh ligaških tekmovanjih hkrati. Pa vas ne bo zamikala tudi evropska scena, ne nazadnje zaradi mednarodne usmerjenosti vašega pokrovitelja?

Zobe sta si na treh frontah polomili že zagrebška Cedevita in Petrol Olimpija, iz Kopra pa je še težje izpeljati vso potrebno potovalno logistiko kot iz Ljubljane. In ne le to, še vedno imamo mlado moštvo in ne vem, kdaj bi lahko našlo čas za vadbo pri treh tekmah na teden in vseh potovanjih. A počakajmo na konec sezone, da bomo videli, kaj smo iztržili in v katera tekmovanja se lahko sploh prijavimo. Če bi morali v naslednji sezoni igrati v prvem delu državnega prvenstva, bi izbrali še eno mednarodno tekmovanje, sicer se bomo odločali glede na proračun in razpoložljive košarkarje.
 

Kaj bi vi priporočili Košarkarski zvezi Slovenije, pri kateri ste delovali kot direktor moške reprezentance?

Načeloma menim, da če nekdo sodeluje v dveh mednarodnih tekmovanjih, bi ga morali opravičiti igranja v prvem delu DP, ki odloča le o uvrstitvi v ligo za prvaka. Razumem stališče KZS, da je DP pomembno, toda kdo ima koristi od tekme, na kateri Olimpija nastopi s svojo rezervno zasedbo? Ali da eno tekmo odigra z vsemi aduti, naslednjo pa ne? Prav tako ni nikomur v čast, da se Ljubljančani poslovijo od Fibine lige prvakov z izkupičkom 1:13, ki dodatno slabi ugled slovenske klubske košarke pri poskusih, da bi ohranila še zadnji stik z Evropo. Reči moramo bobu bob in najti kompromis.
 

Je igralski kader dolgoročno sestavljen?

Vsi nosilci igre so podpisali bodisi večletne pogodbe bodisi jih bo možno podaljšati takoj po koncu sezone. Seveda bo lahko kdo postal tarča bogatejših klubov, a trenutno ogrodje moštva nam omogoča, da ga lahko dodatno nadgradimo. Eksodus se nam nikakor ne bo pripetil.