Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Košarka

Okinava – Otok, na katerem si še pri 70 letih otrok ...

Slovenska košarkarska reprezentanca je imela pri žrebu za 19. SP v Aziji precejšnjo srečo, saj je ob lažjih tekmecih dobila tudi vrhunsko prizorišče.
Med največjimi znamenitostmi v okinavski prefekturi je grad Šuri. FOTO: Wataru Kohayakawa/Reuters
Med največjimi znamenitostmi v okinavski prefekturi je grad Šuri. FOTO: Wataru Kohayakawa/Reuters
26. 8. 2023 | 12:00
6:08

Slovenska moška košarkarska reprezentanca je imela precejšnjo srečo pri žrebu skupin za 19. svetovno prvenstvo v Aziji. Ne le, da so ji kroglice namenile na papirju lažje tekmece, z Okinavo je dobila tudi vrhunsko prizorišče. Istoimenska prefektura, ki jo sestavlja več kot 150 otokov, od katerih jih je poseljenih tretjina (49), velja namreč za enega od najlepših delov Japonske.

Mesto Okinava ima okrog 140.000 prebivalcev, na istoimenskem otoku pa drugo največje za Naho (320.000), ki leži približno dvajset kilometrov severno. Najbolj južna japonska prefektura je za mnoge še vedno velika neznanka. To azijsko državo predstavlja v luči, za katero se številnim niti sanjalo ni, da obstaja. V različnih turističnih agencijah vas bodo skušali na Okinavo zvabiti s fotografijami čudovitih peščenih plaž, turkiznega morja in pisanih koralnih grebenov, obljubljajo vam restavracije z vrhunskim sušijem, v katerih vam ga bodo postregli s tamkajšnjimi tropskimi sadeži.

Dolge peščene plaže mnoge spominjajo tudi na havajske. FOTO: Issei Kato/Reuters
Dolge peščene plaže mnoge spominjajo tudi na havajske. FOTO: Issei Kato/Reuters

Čas teče počasneje kot drugod

Kakor zagotavljajo, čas tam teče počasneje kot drugod na Japonskem. Čeprav je otočje od Tokia oddaljeno zgolj tri ure leta, se zdi, kot da leži na drugem koncu sveta. Zatrjujejo, da je tam življenje vsekakor bolj sproščeno kot, denimo, v japonski prestolnici ter drugih bolj znanih in večjih mestih.

Zato niti ni čudno, da Okinava velja za kraj, kjer živi največ stoletnikov (na približno 1,3 milijona prebivalcev je več kot 900 starejših od 100 let) in kjer tudi sicer ljudje – po nekaterih podatkih – dočakajo najvišjo starost. »Pri 70 letih si otrok, pri 80 mladostnik, pri 90 pa angele, ki te kličejo v nebesa, prosiš, naj še počakajo, dokler ne dočakaš 100 let,« so že pred časom v vasi Ogimi, ki leži severno od Okinave, vklesali v kamen svoje življenjsko vodilo oziroma miselnost.

Okinava velja za kraj, kjer živi največ stoletnikov. FOTO: Kjodo/Reuters
Okinava velja za kraj, kjer živi največ stoletnikov. FOTO: Kjodo/Reuters

Strokovnjaki dolgo življenjsko dobo (ženske v povprečju dočakajo 86, moški pa 78 let) v največji meri pripisujejo zdravi prehrani. Kakor so ugotavljali različni raziskovalci, ljudje na tem otočju zaužijejo celo dvajset odstotkov manj kalorij kot preostali Japonci. Na njihovem jedilniku prevladujejo sadje, zelenjava, morske ribe in alge. Za nameček veliko pozornosti posvečajo gibanju. Okinava, denimo, velja za rojstni kraj karateja.

Znamenita bitka za Okinavo

Tudi sicer ima otočje nadvse bogato zgodovino. Do 19. stoletja so otoki sestavljali samostojno kraljevino Rjukju, katere dinastija je od 14. stoletja naprej igrala pomembno vlogo v vzhodno- in južnoazijski pomorski trgovini. Na tisto obdobje še dandanes spominja grad Šuri, ki so ga zgradili na vzpetini nad Naho. Že pred časom so ga uvrstili tudi na Unescov seznam svetovne dediščine.

Okinava ima bogato vojaško zgodovino. FOTO: Issei Kato/Reuters
Okinava ima bogato vojaško zgodovino. FOTO: Issei Kato/Reuters

Vse do danes so se ohranili tudi določeni jeziki rjukju, ki jih uporabljajo starejši prebivalci. Zase pravijo, da so »Učinanču«, s preostalimi Japonci pa jih ne veže prav veliko skupnih tradicij. Kdor je že bil tu, rad reče, da je Japonska v tem delu malce podobna Havajskim otokom.

Okinava je zaslovela tudi po zadnji večji bitki v drugi svetovni vojni, ki je bila obenem tudi ena od najbolj krvavih. Začela se je 1. aprila leta 1945, ko je ameriška vojska skupaj z britansko sprožila invazijo, v kateri je skupaj sodelovalo kar 183.000 vojakov. Hudi spopadi so tako na kopnem kot tudi na morju trajali skoraj tri cele mesece (do 22. junija), terjali pa so ogromno žrtev. Številke se sicer med seboj razlikujejo: na zavezniški strani naj bi umrlo med 15.900 in 49.000 ljudi, na japonski pa so bile izgube še dosti večje – po nekaterih podatkih naj bi padlo kar 110.000 vojakov in približno toliko tudi civilistov.

V Tihem oceanu je možno občudovati tudi kite grbavce. FOTO: Issei Kato/Reuters
V Tihem oceanu je možno občudovati tudi kite grbavce. FOTO: Issei Kato/Reuters

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine